Boomslang

© Roger de la Harpe

Leina

Boomslang [Dispholidus typus]

Mophato

Reptilia

Tlhomagano

Squamata

Lelapa

Colubridae

Mophato wa Sebopiwa

Le fa e le gore di kile dia bonwa ka mefuta e e farologaneng mo mophatong wa tsone pele, go setse mofuta o le esi fela sa dibopiwa tse o o itseweng.

Botelele (Namagadi)

1 260 mm

Botelele (Tona)

1 290 mm

Ponaalo

Boomslang ke noga e tona ya tlhogo e e farologaneng. zka matlho a magolo a thaka tse di kgolokwe. Mmala wa tsone o a farologana. E ka nna mmala o botala, kgotsa bontsho le bosetlhana, makwapa a bontsho mo mpeng, kgotsa boshibidu ba setena kgotsa ba rusu, ka mmpa e e mmala wa namune kgotsa ee pinki.

Phatlhalatso

The Boomslang mphatlalatsa mo sub-Sahara ya Afrika, gantsi kwa mafelong a a kwa bokone le ditikologo tsa fao go etegella fa thoko ga matshitshi a botlhaba le borwa go fitlha ka Cape Town.

Tsalo

Thobalano i diragala ka selomo sa dikgakologo (spring), mme e beela mae a le 10 – 14, mo mesimeng ya ditlhare kgotsa metlharaneng (leaf litter) ka nako ya selemo. a tla elamiwa dikgwedi di le 2 – 3.

Botlhole/Bogalaka

Tshefu ya tsone e bogale thata ka fa e tlhasela madi (haemotoxin) mme e thibelella madi go nna letlhole(clotting), seo se baka loso ka mokgwa wa haemorrhage. Le fa go ntse jalo, e ditlhong e le tota mme ga se gantsi e ka loma. Gantsi fa e ka loma, ya bo e le gore e ne e tshotswe ke mongwe.

Dijo

Dijo tsa Boomslang di akaretsa di-vertebrates tse dinnye, bogolosetona Lelobu (chameleons) le dinonyane.