Setsi sa Pele sa Mesebetsi Namaqualand

Mosebetsi wa Pella

©Jacques Marais
Ka tshohanyetso, qetello ya Pella, seteishene sa pele sa boemedi Namaqualand, ha e hlahe. Ba bang ba re e ne e hlasetswe ke ma Bushmen, a ileng a bolaya moruti le lelapa la hae, ba etsa hore baahi ba balehe. Ka sebele moeti George Thompson o tlaleha hore ka 1824, sebaka seo se ne se lahlilwe, empa o ile a fumana seteishene se seng sa boemedi dihora tse seng kae ho T'kams - moprista ya ikarabellang a hlalosa hore ba falletse nakong ya dikgwedi tse omeletseng ho fumana metsi. Ba bang ba re seteishene se mamella (mohlomong tlasa karolo e kgolo ya Kereke ya Rhenish) pele e tlohelwa ka 1872 ka lebaka la komello e tebileng e neng e senya sebaka seo.
Leha ho le jwalo, Makhatholike a ile a theha mosebetsi wa bona wa pele Namaqualand, Springbok ka 1869. Ka bomadimabe, keketseho ya koporo e neng e ikarabella bakeng sa ho thehwa ha toropo e ne e senyehile mme sebaka seo se ne se le senyane haholo ho Makhatholike bao ba neng ba ka ba bolella ditaba tse molemo. Ha a nyahame, Ntate Gaudeul ya tswang Fora, o ile a etsa qeto ya ho nka dihlahiswa tse neng di lahlilwe Pella. Jwalokaha Khatholike e ngotsweng historing ya seteisheneng sa Mmuso sa Pella e hopola ka ho toba, “ha Lutere di qeta diketsahalo tsena, di ile tsa ngolla Cape mme tsa etsa dipelaelo tse matla, empa mangolo a bona a fihla ha tsohle di se di rarolitswe. Ho ne ho ena le ho lla le ho tsikitlanya meno, empa lefu la lahlelwa”.
Alea jacta est, ka sebele. Ka 1878, Pella e ile ya ithorisa ka baahi ba 100, bao ba 50 ba bona e neng e le Makhatholike. Ka 1882, Ntate Jean Marie Simon o ile a fihla seteisheneng sa boipelaetso sa boikokobetso bohareng. Yena le basebetsi-mmoho le yena ba ile ba qala ho haha ​​kereke e nyane le ntlo bakeng sa baitlami ba nang le encyclopaedia e le hore ba ba tataise mesebetsing ya bona ya ho haha. Ho nka dilemo tse 7. Ntate Simon o ne a tla dula Pella ho fihlela lefung la hae ka 1932, dilemo tse 50 hamorao. O ile a tsejwa e le 'Mobishopo wa ba Hottentots' mme e ne e le setshwantsho sa setshwantsho sa sebakeng sena. Ho tloha Pella, Kereke ya Khatholike e ile ya tswela pele ho etsa mesebetsi e mengata ho pholletsa le Namaqualand, Bushmanland le Hantam Karoo.

Tlhohonolofatso le Bomadimabe

Dikarolo tse fapa-fapaneng tsa dikereke, Maprostanta le Makhatholike ka ho tshwanang, e bile tlhohonolofatso le bomadimabe. Ka lehlakoreng le leng, di ne di ena le ditliniki, dikolo le dikereke, mme kahoo di theha marang-rang a ma Khoikhoi le Mabalta a neng a senyehile a neng a itshetlehile ka ho hlaselwa ke bahahlaudi le batho ba bang ba mehleng ya kajeno. Ka lehlakoreng le leng, leha ho le jwalo, metseng e tsitsitseng e neng e hodile ho potoloha diteishene e ile ya kgothalletsa mokgwa o mong wa ho tsitsa, o ileng wa tlatsetsa ho fokotseha ha mokgwa wa bophelo wa ho falla. Dilemong tsa morao, ha sekolo se qobellwa bana bohle, diteishene tsa ditumello e ile ya eba dikarolo tsa bohlokwa tsa boteng ba ma Khoikhoi mme kahoo ba kganna sefate sa ho qetela ka lebokoseng la phetoho ya bona.
Dipuo tsa ma Khoikhoi tsa matswallwa a mangata le tsona di ile tsa utlwa bohloko ka lebaka la thuto ya baromuwa. Ke ba seng bakae ba Europe ba neng ba ka tseba dipuo tse rarahaneng tsa dipuo tse fapa-fapaneng tsa sebaka seo, mme le hoja boitsebiso bo itseng bo fetolelwa ma Khoikhoi, boholo ba puisano pakeng tsa modisa le mohlape bo ne bo etswa ka Sedache kapa Senyesemane. Ka lebaka leo, puo ya Nama feela (e buuwang karolong e hole ya Richtersveld le Namibia e ka borwa) e sa ntsane e phela kajeno - e le yena feela ya pholohileng moetlong wa dipuo tse pharaletseng o kileng wa kwahela boholo ba Afrika Borwa.

Tekete ya Mosebetsi

Qetellong, baromuwa ba ka bolelwa hore ba na le phello e tsitsitseng empa e sitisa Namaqualand. Ba ile ba fana ka ditshebeletso tsa sechaba tsa bohlokwa, mme ba fa baahi lentswe le leholo la dipolotiki. Maemong a mangata, diteishene tsa ditomane le tsona di ne di lwanela 'tekete ya mosebetsi' e neng e tiisa hore ho tla ba le sebaka sa nako e telele bakeng sa matswallwa a naha sebakeng se potolohileng seteishene. Sena e ne e le sa bohlokwa ka ho kgetheha ha ho ena le dikgwebo tsa makhowa, mme hamorao, dikhamphani tsa morafo. Empa sena sohle se ile sa eba ditshenyehelo mme mmuso o atisa ho tlosa matla matsohong a baeta-pele ba merabe mme o o beha ka dihlooho tsa diteishene tsa mesebetsi. Diofisi tsa mantlha di ile tsa boela tsa qobella badisa ba ma Nama ba nakwana hore ba dule sebakeng se le seng, mme kahoo ba senya tsela ya bona ya bophelo ya setso. Ha ba ntse ba re, Morena o ya fana mme Morena o ya tlosa.

Translated by Bongani Matabane