Kopo Ya Ditlama

© Louise Brodie

Bakeng sa diphaello tse ntle, dimela tsa pheko ya dimela di lokela ho sebediswa ho ya ka ditaelo, le dihlahiswa tse nang le mokgwa o tshwanang wa ho nchafatsa, le dihlahiswa tse ding ho thibela ntshetso pele ya ho hanyetswa ha ditlama.

Dikokwana-hloko di ka sebediswa ho senya mofoka o fetileng le o sa ntshaneng o tla hlaha, o bitswang ditlama pele ho hlaha, kapa ho laola mofoka o seng o ntse o mela, o bitswang dikokwana-hloko tse hlahang ka morao.

Kopo ya Pele Mabapele Tlhahlobo ya Ditlama

Nakong ya kopo tse ntseng di etswa pele ho tlhaho e itshetlehileng ka mofuta wa dijalo tse sebediswang. Dihlahiswa moo ho tlwaelehileng ho sebediswa mobu, dimela tse phelang dimela di lokela ho sebediswa kapele ka morao hore mobu oo ho lengwe e le hore mofoka o se ke wa e ba le monyetla wa ho mela, Gavin Matthews o eletsa sehloohong sa hae Sehlahiswa sa pele se hlahang se ntse se le sa bohlokwa se hatisitsweng kgatisong ya Grain SA's Pula/Imvula.

Ha o se o sebedisa mocheso o fokolang, ho chesa dihlahiswa tsa dimela di ka sebediswa ho bolaya mofoka o hlahang o latelwa ke lekgahla le hlahang pele ho hlaha ho thibela lehola hore le se ke la mela. Ebang dihlahiswa tse tlwaelehileng kapa dimela tse fokolang di sebediswa, ditlama di lokela ho sebediswa nakong ya boemo ba lehodimo bo mongobo ho dumella dikhemikhale hore di hule fatshe ho senya peo ya mofoka.

Kopo ya Pele Ditlameng

Dikokwana-hloko tse hlahang ka morao ke ditlama, tse bolelang hore di tlameha ho kenngwa ka makgasi a mofoka ho senya semela. Sehloohong sa hae, Etsa hore sera se hlahe, se hlahang makasineng ya Grain SA Pula/Imvula, Gavin Matthews o na le dintlha tse latelang tsa ho sebedisa:

Pele ho moo, ditlama di lokela ho sebediswa letsatsing le se nang moya, ho thibela ho fokotsa ho hlasela ho ka etsang hore ho be le puisano e mpe pakeng tsa ditlama le mofoka.

Ho fapana le dikokwana-hloko tse ntseng di hlaha pele tse lokelang ho sebediswa ha maemo a le mongobo, dikhemikhale tse tlang ho hlaha di lokela ho sebediswa matsatsing a mahlasedi, ha mofoka o ntse o hola ka mafolofolo, bakeng sa botle bo botle ba dikhemikhale. Hang ha mofoka o kgaoditse ho hola, ditlama di ke ke tsa eba le tshusumetso e nyane kapa e nyane haholo.

Ntlha ya boraro, dikhemikhale di lokela ho sebediswa ka tsela e nepahetseng ya metsi le tekanyo ya qapi yametsi. Ka kakaretso, dilithara tse ka bang 150 tsa metsi di ne di tla sebediswa ka hektare ka moferefere o motle bakeng sa ho fumana dikhemikhale tse ntle tsa semela. Leha ho le jwalo, metsi le tekanyo ya metsi e tla itshetleha ka sehlahiswa, kahoo botsa mokedikedi wa dikhemikhale hore o fumane keletso ya kopo.

Ntlha ya bone, ditlama di lokela ho sebediswa ka lebelo le sa kgaotseng ho qoba ho sebediswa kapa ho senyeha ho feta moo dibaka tseo lebelo le neng le dieha haholo kapa ha le ntse le sebetsa ha terekere e kgannwa ka potlako haholo. Senyanyatsi se lokela ho lekanngwa ka mokgwa o nepahetseng ho ya ka lebelo la kopo, e tla itshetleha ka boemo ba polasi. Lebelo le lekaneng ho sebetsa le dikhilomitara tse leshome ka hora le ho thusa ho fokotsa ditekanyo tsa ho lekanya.

Qetellong, dingoka, tse kang di tiki, di ka sebediswa ho ntlafatsa katleho ya ditlama. Setifikeiti se ka nna sa dumella ditlama ho kgomarela hantle makgasi a mofoka le ho fokotsa tshusumetso e mpe ya pula e welang ka mora ho fafatsa. Hape, bahlahisi ba dikhemikhale ba lokela ho buisana ka hore na ho na le sekgahla se hlokahalang mme ke sefe se lokelang ho se sebediswa.

Qetellong, dihwai di lokela ho etsa bonnete ba hore di sebedisa ditlama tse nepahetseng, ka mantswe a mang, tse tla fedisa mofoka o lebisitsweng ntle le ho ama dihlahiswa tsa mobu.

Translated by Sebongile Sonopo