Dipalopalo tsa Polokelo ya Dinotshi Afrika Borwa

©Dr Tlou Masehela
Tlaleho ya bafu ba dinotshi Afrika Borwa (SA) ha e fapane haholo le lefatse lohle. Batho ba ka tlase ho 5% ba bolokang di notsi ba na le naha eo ba e bolokang tlase ho 5% ya dinotsi tsa bona. Ka hona, polokellya dinotsi di itshetlehile ka batho ba bang ba nang le matlo, dibaka tsa botho, tsa naha kapa tsa tlhaho, ho tšehetsa mesebetsi ea bona ea ho noa. Lipalo-palo mabapi le ho beya Afrika Borwa hadli lekane, empa ka 2017 Afrika Borwa feela e hlahisitse dithane tse 1 500 tsa mahe a dinotsi ka selemo, ha di bapiswa le dithane tse ka bang 3 000 tse fetileng. Ho nnile ha tiiswa hore dithane tse fetang 3 000 tsa mahe a dinotsi di kenngwa selemo le selemo, haholo-holo ho tswa Chaena.
Thepa etliswang ka Afrika Borwa di ya dinaheng tse ding di batla di le nthong. Ha e bapiswa le dinaha tse ding tsa Lefatshe le ka Borwa, Afrika Borwa e bonahala e le tlaase ho feta tlhahiso ya tlhahiso ya mahe a dinotsi. Ho hakanngwa hore difofane tse ka bang 200 000 dli laoloa Afrika Borwa ha di bapiswa le makgolo a ka bang 650 000 Australia le 450 000 New Zealand (NZ). Chile le Argentina di bontsha dipalo tse tshwanang le tsa Australia le NZ. Dinaha tse nnè tsa dinaha tsena ke barekisi ba ditshebeletso tsa mahe a dinotsi,mme Argentina e hlahisa dithane tse fetang 70 000 ka selemo.

Dikoduwa ​​tse Tharo tsa Dinotshi Afrika Borwa

Hona jwale indasteri ya ho nwa dinotsi Afrika Borwa (2017) e ntse e hola ka lebaka la dikoduwa ​​tse tharo tsa morao-rao. Mathoasong a bo-1990, Cape Bee (Apis mellifera capensis) e ile ya kenella diprofinseng tse ka leboya tsa Afrika Borwa, moo ho fumanwang dinotsi tsa Afrika (Apis mellifera scuttelata). E se e bontshitse tshusumetso e dinotshing ka leboya.

Ya bobedi, ka 1997 europarasite, Varroa e senyang, e ile ya thehwa Western Cape mme ya tswelapele ho ata hohle naheng.
Bothata ba boraro bo ile ba latela ha ho tshaba mafu a Amerika, lefu la baktheria le bolayang la mahe a dinotsi a linotsi le boetse le fumanwa Cape ka 2009. Dikokwana-hloko tsa baktheria di ka alafatswa habonolo pakeng tsa menwang ka mekgwa ya ho nwa, jwalo ka, ho fetola thepa le ho tsamaya ha dikokwana tse nang le tshwaetso. Ho lebeletswe hore e hasane ka leboya dilemong tse hlano tse latelang (2022).

Translated by Sebongile Sonopo