Mokgatlo Wa Taolo Ya Dihlaselo

©Eric Miller
Batšweletši ba diruiwa ba tšea taolo ya hlaselo ye e tšwelago pele gore National Wool Growers’ Association, Red Meat Producers’ Organisation, Mohair Growers’ Association le Wildlife Ranching South Africa di tšweletše Predation Management Forum ka June 2009.
Go na le mabaka ao a fapanego gore gobaneng mokgatlho o hlamilwe, magareng ga tše dingwe temogo ya gore hlaselo ga e gona ka nnete le gore le ditiro tša go rarollw bothata bja di nyaka go dira teko ya kgahlanong le pušo ya molao ka Afrika Borwa, le go lemoga tokelo tša diphoofolo go šireletša maphelo a diruiwa le dithoto, go swana le diruiwa le diphoofolo. Go na le gape hlokego ya go netefatša gore maano a go rarolla mathata le go laola a theilwe godimo ga motheo wa saense.
Nepo ya foramo go ya ka wepsaete ya Predation Management Forum ke go fana ka lefelo la go hloma dikgokagano le kgokaganyo ya ditiragalo tša mekgatlo ya diphahlo ka lesolong la diruiwa le mafapha a go fokotša tahlego ya hlaselo ka mekgwa ya bophelo le maitshwaro ao a amogetšwego, ao šireletša bophelo bja diphedi tša tlhago tša Afrika Borwa.

Mokgwa wo o Kopantšwego

©Roger de la Harpe
Go ba taolo ya hlaselo ya go atlega, balemi ba ka moka le bengnaga ba swanetše go šoma mmogo, gka mathata a polase e tee a tlo fetelela a huetša dipolasa tše dingwe. Go ba le polasa pele ga lefelo le šireleditšwego goba go ba le molemi wa beke, yo sa amegago mabapi le diruiwa tše, ke ka fao bothata ba nnete.
Ditshenyegelo mabapi le taolo ke bothata bjo bogolo, kudukudu mo sekaleng se sennyane le go balemi ba ba hlabologago, ka legora le a tura mme balemi ba bantši ga na le difatanaga goba didirišwa tša go laola diruiwa tše ka katlego. Diprofenseng tše dingwe, go fa mohlala, tumelelo e ka nyakega go thuntšha goba go swana diphoofolo tše itšego tše di hlolago tshenyo gomm. balemi ba swanetše go lefa tšhelete ya go lekana R500 ya phoofolo e tee (ka 2016).
Se se ama le balemi ba setšhaba, ka fao potšišo e hlwa e botšišwa gore ke mangy o a swanetšego go topa “tab” ya ditsenogare tše.

Translated by Lebogang Sewela