Listeria monocytogenes - le ge e le gore go kwagala e tšhoša le go tšhošetša - ke twatši ya mehleng yeo gantšhi e dula ka phoofolong goba maleng a motho ka ntle le go tlhola dika. Eupša e tšweletše bjalo ka sebolayi sa go tlhola ditiragalo tše 1000 tša bolwetši bja batho le tša go feta tše mahu a 200, ka masea a mannyane kudu, batho ba bagolo ba mengwaga ya go feta 70 le batho ba hlaelago ka mašole a mmele bjalo ka bontšhi bja dihlopha tšeo di amegago.
Sephedi listeria se gona ka ditikologong tša rena gomme go bonolo go se hwetša. Sephedi listeria se dula ka (kudu) dikgomong, dinkung, dipuding go feta ka dikolobeng le dimpšeng le bathong e bile se tlwaelegile go feta ka dinageng tša ditlelaemete tše tonyago.
Ka sewelo, mohuta wa ST6 yeo e hlaotšwego bjalo ka ya maikarabelo a go wa ka 2017/2018 e hlaotšwe go tšwa dikolobeng ka Aforika Borwa. Ka fao, dinama tša go tonya di be di na le bonnete bja gore di tšhilafaditšwe ka seatla sa batho le go phuthela, e sego go tšwa ka nameng.
Ka moo go ka Thibelwago Listeria
Tše di akaretša
Mohuta wa ST6 wo o maatla (mohlamongwe ke ka lebaka la fetogo ye nnyane) sa go hlola dika tša go fapafapana go swana le mpshikela o bonoo go go ruruga go bolayago bjokong.
E kgona go phologa le go tšweletša mo dithempheretšheng tša go tonya tša go swana le tša ditšidifatši tša ka malapeng le diphapoši tša go tonya tša kgwebo gomme ga e tšweletša mmala wa go bonala goba diphetogo tša monkgo ka setšweletšweng.
E tšwela pele ka biofilms (khupetša ya tlhago yeo e ka golago ka godimo ga dilo tša go šoma le mabatong) le disele tša motho yo a gobetšego twatši e ka di lokiša ka bobona ge mabaka a dumela.
Bolwetši bjo bo na le dinako tše di fapafapanego gantšhi tša ditelele (matšatši a 70) pele ga ge dika di thoma go bonagala le motho yo a feteletšego goba diruiwa di ka se bontšha dika tša temogo ye e tlwaelegilego mathomong. Temogo le go boela morago go laetša mothopo wa go fetela ka fao go ba boima le gona go tšea nako ye telele.
Se se dumelela listeria go tsena ka go maselageng le dipolanteng tša nama go šoma ka diphapošing tša go apea ka ntlong. Ge e le gore go hlwekiša le go tloša twatši ga se go tseneletšego, twatši ye e phologilego e tla oketšega ka setšidifatšing le mafelong a borutho le biofilms, ka fao tša fitišetša tšhilafalo ketaneng ya phatlalatšo go tloga femeng ya go šoma go ya go badiriši ba diphapošing tša go apeela.
Maele a tša Maphelo go tša Dijo
Yo mongwe le yo mongwe o šomago ka nama ye tala o swanetše go hlapa diatla ka mehla.
Didirišwa tša ka phapošing ya go apeela ka moka le mafelong a go šoma di swanetše go hlwekišwa ka go boeletša: pele, mo nakong yeo le ka morago ga go swara dijo.
Dikhiba tše hlwekileng tša mmala wa seetša di a šišinywa bathong ba swarago dijo.
Diboroto tša go ripa di swanetše go dirwa ka sedirišwa sa boreledi. Efoga kota, e boima go bolaya twatši. O se ke wa šomiša boroto ya go ripa ye e tee, didirišwa tša ka phapošing ya go apeela goba ditšhedi nameng ye e tala le dijo tše apeilwego ka ntle le go hlwekiša le go bolaya ditwatši ka morago ga tšhomišo ye nngwe le ye nngwe.
Šomiša sehlwekiše seo se sego kotsi, go hlwekiša le sedirišwa sa go bolaya ditwatši ka phapošing ya gago ya go apeela. Elelwa gore go hlwekiša ke 90% - selo se bohlokwa kudu – sa hlwekišo ya bolaya twatši ye e šomago kudu.
Mašela a a kolobilego a go phumola (‘lappies’) a tloga a le selo se mpe kudu. Ke basenyi ba ba kgolokgolo ba go phatlalatša twatši. O ka nna wa šomiša meetse a go fiša le ditoulo tša pampiri tša go oma go tšokotša le go phumola didirišwa tša ka phapošing ya go apea.
Swara phapoši ya go apea e hlwekile bjalo ka sepetlele. Mabato, maboto, ditafola, ditšhelo tša go boloka, ditšidifatši le kudukudu diswaro tša lebati di swanetše go hlwekišwa ka go tšwela pele.
Translated by Lawrence Ndou