Clairette Blanche

Tlhalošo

Ke mohuta wa kgale wa beine ya morara e šweu, mohuta o na le letšatšikgwedi la ka morago wa 1500, mohuta o ile wa bjalwa gagolo mo Borwa bja France gomme o be o šomišwa mo tšweletšong ya beine ya go gadima e fela, le bjalo ka mohuta wa morara wa tafola.

Tlholego

France

Maina Mangwe

Leina la Clairette Blanche's le ra gore ‘bošweu bjo bo sekilego’. Go na le mahlalošetšagotee a go feta masometshelela senyane a Clairette Blanche. Mohuta o tsebega gape o le Blanquette, Extra, Piquepoul goba Clarette. Bourboulenc ke mohuta o mongwe e fela o šomišitše maiana a is a Clairette le Clairette Blanche bjalo ka mahlalosetšagotee.

Tšweletšo mo Afrika Borwa

Mohuta wo, o hlomilwe mo Afrika Borwa ka 1906, pele o be o godišwa kua mafelonga a Groot Drakenstein. Clairette Blanche tša go feta 35ha di tomotšwe mo Afrika Bowa (2016) gomme mašaledi a go lekana 195ha, a hwetšagala gagolo maemong a boso a borutho, mafelong a go swana le Worcester (88ha), Paarl (34ha) le Robertson (33ha).

Go Gola

Clairette Blanche ke mohuta wa go gola ka thwii e bile o gola ka maatla ka brittle shoots tše di lego bokoa go moya. Mohuta o kgona go lengwa bjalo ka serapa sa lešoka gape bjalo ka legora gomme mohuta o dira gabotse mobung o tebilego le o gamolegilego gabotse dileteng tše fodilego.
Clairette Blanche e bokoa go komelelo (e lahlegelwaloses ke matlakala) gomme e nyaka meetsi a mantši. Puno e lakana le 16 - 18 t/ha, e topiwa ka 19 - 21° Balling. Dingato tša Balling di šupetša bogodimo bja tanta gare ga merara le go laetša gore lokile go buna.

Go Butšwa

Clairette Blanche e butšwa morago ga nako – mafelelonga a Matšhe le dibeke tše tharo morago ga Chenin Blanc.

Dithtlwa

Dithetlwa di na le sebopego se se golo sa motopo le letlalo le le sese la go tia.

Dikhukhwane le Malwetši

Clairette Blanche e bokoa go downy mildew le sepatso sa pakteria e fela e kgona go kgotlelela anthracnose le oidium. Ka lebaka la gore e na le dingata tše tšekatšekago e kgona go kgotlelela sour rot le botrytis. The brittle shoots di senyega ka pela ge go na le moya.

Šomišo

Merara e bola ka pela (Dibeine di na le lephelo le le nnyane) gomme e tšweletša dibeine tša esiti ya tlase le bjala ba godimo. Pele e be e šomišwa dibeining tša go gadima, bjale Clairette Blanche e šomišwa gagolo metswakong. Ge e ka topiwa ka pela e na le go barrel-fermented gore e kgone go fa tatso ya go kwagala, e bogale. Clairette Blanche e ka šomišwa gape bjalo ka morara wa tafola.

Tatso/Mohlodi

Ga se gantši e šomišwa bjalo ka mohuta o tee, Clairette Blanche e tšweletša dibeine tše sekilego, tša go galoga tšeo di šomišwago motswakong, o fa tatso ya dienywa bjalo ka lime, phaeneapole, poreima e tala goba swiri ya bjang. E laodišwa bjalo ka ‘flabby’, Clairette Blanche gape e bontšha dintlha tša matšoba (bjalo ka rose petal), a little citrus and stone fruit. Gare ga boimo bjo lokilego e kgona go tšweletša dibeine tše boreledi tša goba ntlha ya ester e boleta nnyana, gantši e bitšwa ‘rose petal’.

Translated by Lebogang Sewela