Phetošopšalo
Ke maitokišo a botse go diriša mokgwa wa go tšweletša dibjalo tša Swiss chard go thibela tlalelo ya disenyi le malwetši. Dikološa ka lerotse, dinawa, dierekisi, letšhisi, ditamati, matapola le khabetšhePoelo (tonnes / hektare)
Motho: 20 tonnesPalogare ya: 30 tonnes
Botse: 50 tonnes
Puno
Puno e ka dirwa ka diatla ka dithipa tše bogale goba thipa ya go lema e nnyane go tše nnyane mo mefelong a mannyane goba ditirong tša bolemi. Se se dumelela batšweletši go buna nako e telele, gomme se se oketša poelo. Sega fela matlakala a ka ntle a go lekana 40 mm ka godimo ga mmu. Se se swanetše go dirwa ka mehla go tšwetša pele kgolo le go oketša poelo. Mo kgwebo ya temo se se na le go dirwa ka mokgwa wa semotšhene. Mo ditirong tše kgolo, kitlano ya dibjalo le yona e godimo.Poloko
Swiss chard ga e bolokege gabotse gomme e swanetše go dula mo go fodilego morago ga puno ka moo go kgonegago. Ditlamorago tše botse di hwetšagaa ge ka themperetšha e le gare ga 2â ° C le 4â ° C le monala wa godimo ga 85%. Swiss chard e swanetše go bewa gare ga tšidifatša; maksimamo ya matšatši a šupago pele e ka jewa go netefatša setšweletšwa se nnete. Bjale setšweletšwa se swanetša go ya go moreki ka pele morago ga puno ka moo go kgonegagoDisenyi
Nematodes, Cutworm, Aphids, Hawaiian Beet Worm, Loopers, Leaf Miners and caterpillars.Malwetši
Leaf spot, Downy Mildew, Curly top and Powdery Mildew.Translated by Lebogang Sewela