Ho Hlahisa Kolobe

©Glenneis Kriel
Sows should have a deep body with room for a big litter.
Ho kgetha mokgwa wa ho ikatisa ho ka thusa ho ntlafatsa mohlape, ka mohlala, ho eketsa boholo ba madinyane, ho ntlafatsa boleng ba nama le ho hlahisa dihlahiswa hammoho le mokgwa o nepahetseng wa ho fepa diphoofolo. Tse tshehadi le dikolobe tse tona ho ntlafatsa mohlape di lokela ho ba le bophelo bo botle, bo thehilweng hantle, boemong bo botle, bo sa amaneng le ba dilemo tse ntle.

Bophelo

Dihlahiswa di lokela ho phela hantle. Kahoo sheba dipontsho tsa mahlomola, ho kula le dikokwana-hloko pele o reka kapa o nka diphoofolo tse ncha mohlapeng wa hao. Kolobe e phetseng hantle, ho ya ka buka ya South African Pork Producers Organisation Pigs for Profit, e lokela ho phefumoloha ka mokgwa o tlwaelehileng mme e se ke ya kgohlela, ya thimula, ya letsa lesiba, dribbling kapa lekweba la mathe. Di lokela ho ba le diaparo tse kganyang, di se ke tsa ingwaya haholo kapa tsa eba le maqeba, dikgahla, dikgetho tse kgabisitsweng, botenya kapa kgolo.
Ho molemo ho reka dihlahiswa tsa dihlahiswa tse hlomphehang, empa haeba o ilo reka ka lethathamo etsa bonnete ba hore o tseba tshimoloho ya kolobe mme o kopa lengolo la bophelo bo botle ba bongaka. Dikolobe tse tona tse arolelanwang dihwai tse sa tshwaneng di na le kotsi e kgolo ya ho tshwarwa ke mafu a tshwaetsanwang ka thobalano le a mang, kahoo etsa bonnete ba hore dikolobe tsena di phetse hantle pele o di sebedisa mohlapeng wa hao.
Dikolobe tse tona kapa tse tshehadi tse ncha tse fumanwang di lokela ho arolwa ho tse ding kaofela tsa mehlape bonyane dibeke tse nne. Nakong ena diphoofolo di lokela ho hlahlojwa bakeng sa malwetse, ho phekoloa ka dikokwana-hloko ho thibela dikokwana-hloko tse ncha ho tsejwa mohlapeng wa hao le ho kenngwa ente haeba ho hlokahala.

Tumellano ya Mmele

©Media 5 Photography on behalf of PIC in South Africa
Boars should have two well developed testicles and have no defects or physical abnormalities.
Dikolobe ha dia lokela ho ba le ditshitiso kapa ho se phethahale. Ho ya ka Pigs for Profit, tse tshehadi le dikolobe tse tona bakeng sa ho ikatisa di lokela ho ba le matla ka ho toba le ho otloloha menoto le maoto. Haeba di na le bothata ba ho falla, ha di tshwanelehe bakeng sa ho ikatisa.
Dikolobe tse tona di lokela ho ba le makwalata a mabedi a tswetseng pele hantle mme di lokela ho thabiswa ke boteng ba tse tshehadi tse chesang. E tshehadi e sa ntlafalang e lokela ho ba le ditlhoko tse leshome tse hlahang hantle tse arohaneng, athe e tshehadi e ntlafatseng e lokela ho ba le bonyane tse 14. Tse tshehadi di lokela ho ba le mmele o tebileng o nang le sebaka sa madinyane a mangata.

Ho Nyadisa Mefuta e Batlang e Tshwana

©National Pork Board and the Pork Checkoff, Des Moines, IA, USA.
Cross-breeding may help to increase the feed efficiency and growth rate of piglets.
Ho nyadisa mefuta e batlang e tshwana ho bakwa ha diphoofolo tse amanang haufi-ufi, tse kang banabeno kapa batswadi le bana, di kopane. Hase feela ho eketsa kotsi ya tlhaho e sa tlwaelehang ya diphatsa tsa lefutso ho bana ba bona, empa e boetse e na le tshusumetso e mpe tabeng ya ho ikatisa.
Food and Agriculture Organisation of the United Nations (FAO) e kgothalletsa hore dikolobe tse tona le tse tshehadi di sebedisetswe ho nyalana, ha dia lokela ho ba le moholo-holo wa meloko e meng e mene ho morao. Ka lebaka leo, bahlahisi ba lokela ho boloka tlaleho ya malapa a bona mapolasing a bona mme ba hlokomele hore ba reke kapa ba sebedise dikolobe tse sa tsamaellaneng le dirapa tsa bona.

Boemo ba Mmele

©National Pork Board and the Pork Checkoff, Des Moines, IA, USA
Sows should be in good condition to prevent reproduction problems.
Haeba o kgona ho bona masapo a tlasa letlalo, a kang letheka, lehetla, dikgopo kapa mokokotlo, kolobe e tshesaane haholo. Kolobe e mafura haholo e tla ba le mathata a ho ikatisa mme e ka ba le mathata a menoto le maoto.

Dilemo

Dilemo tsa diphoofolo le tsona di lokela ho nkwa, kaha sena se tla ba le tshusumetso e nepahetseng ya ho ikatisa. Hangata dikolobe tse tona di bolokilwe ho fihlela di le dilemo tse tharo. Le hoja tse tshehadi di hlaselwa ha ditekanyetso tsa tsona tsa madinyane di se di sa dumelle hore di boloke kapa ha di hlahisa mathata a ho ikatisa, tse kang ho kena mocheso, ho se kgone ho emola, ho ntsha mpa le ho hlahisa dikolobe tse tswetseng pele kapa disebediswa tsa pele ho nako.

Translated by Bongani Matabane

Ho Kgetha Mofuta wa Kolobe

Ha o qala polasi ya kolobe, o lokela ho kgetha mofuta o tla dumellana le bokgoni ba hao le botsitso. Ho ya ka Pigs for Profit ya Dr Jim Robi...more

Mefuta e Fapaneng ya Kolobe

Kaha ha ho mefuta e phethahetseng mme mefuta e meng le e meng e na le matla le mefokolo e ikgethileng, kgetho ya mefuta ke bothata ba kgetho...more

Mefuta e meng ya Dikolobe

Kolbroek ke moloko wa Afrika Borwa. Ho na le dithuto tse fapa-fapaneng mabapi le hore na di simolohile hokae le kamoo di fumaneng lebitso la...more