Boitsebahatso ba Lefiritshwane

©Robert Hofmeyr
Lefiritshwane (Crocuta crocuta) ke yona e kgolo ka ho fetisisa malapeng a thamahane. Di shebahala di le dintja tse kgolo haholo, hangata di le bolelele ba 120 cm ho isa ho 180 cm le boima ba 60 kg ho isa ho 80 kg. Lefiritshwane le na le dikfahla tse kgutshwanyane tse tshweu ho ya hodimo-bosehla, diaparo tse mmala o boputswa bo tse nang le dibaka tse ngata tse sa tlwaelehang tse sootho kapa matheba a atisang ho fela ka dilemo. Moriri o mokgutshwanyane o eme o otlolohile ka morao.
Ditsebe tsa lefiritshwane tse pota-potilweng di pota-potile mme ha di supe jwaloka ditsebe tsa phiri, mme maoto a tsona a malelele a lelelele ho feta maoto a tsona a morao, e leng se etsang hore mahetla a tsona a be a phahametseng maqhubu a tsona. Di boetse di bitswa dithamahane tse tshehang, ka lebaka la ditshebetso tsa tsona tse hohelang le tse ngata tse atisang ho etswa ha di tsoswa kapa di hlasela diphoofolo.
Lefiritshwane la mosadi le na le testosterone e fetang makgetlo a mararo ho feta banna, ka hona e ka ba 10% e kgolwanyane ho feta e batona, e matla haholo le e boholong malapeng. Di na le bohlokomedi bo phahameng ba malapa a bana ba nang le bana ba basadi ba ntseng ba hapa lelapa ha alpha ya basadi e shwa. Kamoo ho bonahalang kateng, ho na le dinyewe tse ikgethang moo monna e tla ba leloko.
Basadi ba ka tlaase ho tse ding ba ka arolwa ho tswa sehlopheng ho theha malapa a bona. E le ho thibela honyadisa kgafetsa mefuta e batlang e tshwana, bara ba bangata ba fallela malapeng a mang. Kamano ya setswalle le banna ba bang ke ya bohlokoa ho feta boholo ba monna, kahoo ba lokela ho theha botshepehi bocha ha ba fallela lelapeng le leng.
Ho thata ho bolella sekgetho sa tse tona le tse tshehadi, kaha ditho tsa botshehadi tsa basadi di etsisa sebopeho sa monna. Mafiritshwane a nang le dibaka tse nang le mahlasedi a na le mahlasedi a maholo le sehlopha sa erectile, se shebahalang jwaloka banna ba phodileng.
Tsela e sa tlwaelehang ya clitoris ya basadi e kenyelletsa ho nyalana, kaha karolo ena e fetoha ya bohlokoa ha e emiswa. Ka lebaka leo, banna ba lokela ho kgutsa le ho nepahala nakong ya ho nyalana, e leng hape e ka nnang yaba ke hobaneng ha banna ba sa tsotelleheng ba atisa ho atleha haholo ho ba le basadi.
Mafiritshwane a hlahisa thobalano ho tloha dilemong tse ka bang tharo, ka ho ikatisa ho etsahala ho pholletsa le selemo. Hangata madinyane a mane a tswalwa ka mora nako ya bokhachane ya matsatsi a ka bang 110. Madinyane a tswalwa ka botona ba bohata, e leng se etsang hore ho be le 60% tsa methapo e tswelang pele. Tsela e nyane ya kankere ya dipeo hangata e bolayang haholo-holo bo mme ba pele.
Basadi ba batla maphao a tswalo pele ba beleha mme bana ba iswa setsing sa motse ka dibeke tse pedi ka mora hore ba hlahe. Madinyane a tswalwa ka mahlo a bulehileng mme a nyanya ho mme ho fihlela a le dikgwedi tse 12 ho isa ho tse 18. A tla qalella ho ja nama e bolailweng haufi le mokoti ho tloha dikgweding tse hlano. Hangata ba siuwa ka sekoting le motlatsi wa bana ha mme a ntse a tsoma.

Mokgwa wa ho Bolaya le ho Fepa

©Robert Hofmeyr
Batho ba ne ba atisa ho nahana hore mafiritshwane a bonahalang a le bokwala, empa dinaheng tse ding tsa Afrika Botjhabela ho dumelwa hore ke ba nang le oona mme ba hapilwe ke baloi ka lebaka la maqiti a bona a ho tsoma le bosiu.
Ho ya ka dipatlisiso tsa Gus Mills, ho fumanwe hore mafiritshwane a bonahalang a tsoma ho feta ho qhaqhwa dibakeng tse ding, ka dipakete tse lelekisang phofu ka dikhilomithara pele phofu e wela ka mokgathala. Diphuputso tse ding di tiisitse hore ditau, dibakeng tse ding, di ka nna tsa senya tse ding ho mafiritshwane ho feta tse ding le tse ding. A ka nna a tsoma ka bomong kapa ka dipakong.
Ho ja dijo tse nang le mefuta e mengata ya mafiritshwane ho tloha dikokonyana ho ya ho diphoofolo tse kgolo tsa papadi. Ha o batle ho senya le mafiritshwane a nang le mabala. A na le dikgahla tse matla ka ho fetisisa ho ya ka boholo ba mmele ba diphoofolo tse ding tse phofshwang, e leng se ba dumellang hore ba pshatle masapo esita le ditlhaka.
Dihlahiswa di ka nna tsa etswa, ​​empa sena ke sewelo, kaha mafiritshwane a nang le mahlo a atisa ho kenngwa dibakeng tsa polokelo Afrika Borwa. Dikgomo, dinku le dipoli ke phofu e ka sehloohong maemong a mmalwa ha mehlape e etswa. Leha ho le jwalo, balemi ba lokela ho hopola hore feela ho bona phepo ya thamahane hodima setopo ha ho bolele hore e bolaile phoofolo.
Ho ya ka Predation Management Manual, a tla qala ho ja nama ho pota letheka le sebakeng sa ditono, ha a fepa setopo sa mmele ebe a bula ditho tsa mpa ebe a ntsha ditho tse bonolo. Hang ha mpa, lerako le dintho tse ka hare di fetile, thamahane e tla ja matshwafo, mesifa le maoto. Setopo se senyehile mme dikotwana di tsamaisetswa ho ja ka kgotso, hang ha mesifa e jele. Ha a senye dijo tse ngata, kahoo ho na le hangata dijo tsa bona hang ha pakete e etswa le yona.

Tsamaiso

©Nigel Dennis
Lekgotla le kgethilweng ke dikgoho di tlalehilwe e le haufi le kotsing ya ho fela ho South Africa Red Data Book for Mammals, kahoo dihwai di lokela ho buisana le ba boholong mabapi le ditumello tse hlokahalang tsa ho tshwara diphoofolo tsena.
Ho ya ka Predation Management Manual maraba a terata a nkwe a nang le setopo sa konyana a ka sebediswa ho tshwasa mafiritshwane leihlo e le hore a ka iswa sebakeng seo. Terata ya motlakase e ka thusa ho boloka mafiritshwane ho lema masimong, ha ho thothomela ha diphoofolo, badisa le diphoofolo tse lebelang ho ka thusa ho sireletsa diphoofolo tse seng kae pele ho tsona.

Translated by Bongani Matabane