Mathata a Dikolobe – Malwetši a Dikolobe

Bolwetši bja Greasy pig le bolwetši bja letlalo la taamane le malwetši a mabedi a magolo a go fetela ao a ka huetšago matlalo a dikolobe. Bobedi bja ona a hlolwa ke dipakteria gomme di ka thibelwa ka maphelo a mabotse.

Greasy Pig Disease

©National Pork Board, USA
Greasy pig disease, e tsebega gape bjalo ka exudative epidermitis, e hlolwa ke ditwatši tše di fapafapanego tša pakteria ya Staph Hyicus. Go ya ka sengwalwa sa tshedimošo ya malwetši a diphoofolo a bosetšhaba, Pig Health – Greasy Pig Disease, pakteria e dula godimo ga letlalo ya dikolobe, eupša e tla nyaka sehlohleletši go tšweletša bolwetši bjo. Dihlohleletši tše ke se sengwe le se sengwe go tšwa go phema tshenyo ya letlalo, malwetši a mangwe, a mo godimo ga letlalo goba maemo a godimo a monola ao a tšweletšago llaga mo letlalong la dikolobe, fao pakteria e tla oketšegago.

Bolwetši bo hlola ponalo ya letlalo le koto la mmala wa namune, le greasy matter ye ntsho mo hlogong le mmeleng wa dikolobe mme ka tlwaelo e ama dikolobe tše nnyane, go swana le dikolobe tša go nyanya le dikolobe tše di golago. E kotsi kudu go dikolobe tše nnyane, bjalo ka ge e tliša komelelo. Go dikolobe tše kgolo e ka dira gore dintho di fole ka go nanya, e be go ba ;e kganetšo ya matlalo go abattoir.

Kalafo
Tšhomišo ya shampoo goba sešepe e ka thuša go tloša le go bolaya dipakteria tše dingwe tša, eupša gantši dikolobe di nyaka tšhomišo ya go swana le dibolaya kokwanahloko. Kgopela ngaka ya diphoofolo keletšo ka ga šomišo anthipayothiki, go fihlelela mošifa wa pakteria ye hlolago bolwetši. Go swanetše go elwa hloko go fa dikolobe tše nnyane meetse a a lekanego gammogo le electrolytes go thibela komelelo.

Dikolobe tša go ba le greasy skin disease di swanetše go aroganywa go tšwa go tše phelago gabotse go thibela dipaktheria go phatlalala go dikolobe tše dingwe. Pabalelo ya maphelo e swanetše go dirišwa go fokotša palo greasy disease e hlolago paktheria ya fase. Selo se hlolago phetetšo le sona se swanetše go elwa hloko go thibela go phulega ga ka moso, e ka ba dikgobalo tša letlalo, malwetši a mangwe, ditšhila, maemo goba mabaka a climate ao a hlolago monola mo llaga la letlalo.

Diamond Skin Disease

Diamond skin disease, e tsebjago gape bjalo ka Erysipelas, e hlola ke Erysipelothrix rhusiophathiae bacterium, e hwetšagalago mo botching bja dipolasa tša dikolobe. Go ya ka Pig Site’s Quick Disease Guide, 50% ya diphoofolo e ka rwala dipakteria mo tonsils. Boloko bjo feteletšwego ke bona mothopo o mogolo wa bolwetši, eupša gape e ka phatlalatšwa ka moroto le mare.

Diamond skin disease kudu e huetša dikolobe tše golago. Le ge e le gore paketeria ka boyona e ka hlola malwetši, gape e ka thomišwa ke malwetši a mangwe.

Diamond skin disease e sa thoma gomme e ka hlola lehu go tšwa go acute septicaemia goba goba go palelwa ga pelo. Leina la yona le tšwa taamane ye khubedu ya dintho tše e di hlolago mo letlalong la dikolobe, ka lebaka la hlokego ya madi. Mafelo a letlalo a ka no ba baso ka lebaka la tissue tše hwilego, eupša bontši ba tšona di fola ka gare ga matšatši a šupa go ya go lesome.

Ntle le dintho tša taamane, dikolobe tše amegilego di na le le phišo ye kgolo. Go dikolobe tše tshadi di feteletša ka go ntšha mpa, bana ba go hwa ge ba belega le mummified piglets, mola dikolobe tše tona di ka palelwa ke go belegiša ge di na le bolwetši bjo.

Kalafo
Diruiwa tše di amegago di swanetše go swarwa ka long-active, penicillin. Kgopela keletšo go tšwa go ngaka ya diphoofolo goba teknešene ya maphelo a diphoofolo ka ga ditšhišinyo tša go šomiša setšweletšwa le ka moo o swanetšego go se diriša. Moento e gona yeo e ka dirišwago go thibela go tšwelela.

Dikolobe tša go ba le taamane le diamond skin disease di swanetše go aroganywa go tšwa go dikolobe tše phelago gabotse go thibela phatlalalo ya dipaktheria go tše dingwe. Pabalelo ya maphelo ye e swanetše go dirišwa go boloko malwetši a hlolago bolwetši bja paktheria fase. Selo se hlolago phetetšo se swanetše go elwa hloko go thibela go phulega ga ka moso, e ka ba dikgobalo mo letlalong, malwetši a maemo a ditšhila.

Translated by Lebogang Sewela

External Parasites

Mange, kolobe ya louse, dikgofa le dintšhi ke diphelakadingwe tše dingwe tša ka ntle tše di ka hlolago bohloko e be go latela tšweletšo ya tahlego....more

More External Parasites

Dikgofa tše boleta di ka dula ka gare ga mošaša wa dikolobe, warthog burrows goba ka dintlong tša botho, mola dikgofa tša go tia ka tlwaelo di hwetšwa mo mafulo....more

Sunburn and Injury

Dikolobe ye phetšego gabotse e na le letlalo le hlwekilego le boleta le botse....more