Dikgofa
Dikgofa tše boleta di ka dula ka gare ga mošaša wa dikolobe, warthog burrows goba ka dintlong tša botho, mola dikgofa tša go tia ka tlwaelo di hwetšwa mo mafulo. Dikgofa ka tlwaelo di tšwa bošego go nyanya madi a dikolobe, batho le diruiwa tše dingwe. Mosegare, di tla iphihla mo masobeng goba ka fase ga mmu. Ga di hlole fela anaemia le šoro ya bohloko, yeo e ka ba le khuetšo ye mpe go dijo e be di tliša malwetši ao a sego a, eupša gape e ka ba monggae wa African swine fever.Kalafo
Kalafo ya dikolobe e ka se lekane, mešaša ya tšona yo swanela go hlwekišwa. Kgopela teknešne ya maphelo a diphoofolo goba ngaka ya diphoofolo lenaneo la kalafo gomme o bee dikolobe tše amilwego gabotse le kgole le warthogs le diruiwa tše dingwe tšeo di swerego dikgofa.
Dintši
Dintšhi di tshwenye fela, eupša di ka hlola malwetši le phetelelo. Dintši tša go nwa madi ke tše nnyane gomme di dula mo dibjalong tša go bola, manyoro le maloko. Di dula mo dikolobeng, di nwe madi a tšona gomme di ka fetiša African swine fever magareng ga dikolobe.Dintšhibutšetšwa di na le bogolo bja ka magareng gomme ka dinako tše dingwe di a phadima goba ka mmala wo motala. Di phela mo malokp, dilo tša go bola, diphoofolo tše hweligo, di ja mo dintho tša dikolobe gomme di ka thibela dintho go fola.
Dintšhi tša ka ntlong di na le moriri le bogolo bja ka magareng. Di ja maloko, dilo tše hlwekilego le tša go bola gomme di ka fetiša malwetši go dikolobe.
Kalafo
Thlaselo ya dintšhi e swanetše go thibelwa ka go netefatša gore mafelo a hlwekile moo dikolobe di tšweleditšwago gape o netefatša gore ga go na le mafelo kgauswi le sties. Mo mokgatlong wa Afrika Borwa ba nama ya kolobe; mošupatsela wa Pigs for profit, go akantšwe gore balemi ba diriša difothedi tša dintho tša go ba le thibelo goba o ka thiba dintho ka vaseline go šireletša dintho go dintši. Go anega matlakala a omilego, dintllha tša plastiki goba masela a ka thuša go boloka dintšhi go dikolobe.
Matsetse
Matsetse ke dikhunkhwane tše nnyane tša go taboga. Le ge e le gore matsetse ga a rwale malwetši, phetelelo ye kgolo e ka hlola anaemia ka ge a ja tša go madi a dikolobe. Gantši iphihla mo masobeng mo sties goba mo santeng.Kalafo
Rerišana le teknešebe ya maphelo a diphoofolo goba ngaka ya diphoofolo ka ga dipi goba lerole leoo ka le šomišago gore dikolobe tša gago di be kgole le diruiwa tše dingwe, go swana le tša diruiwa tša ka ntlong, tšeo di ka rwalago matsetse.
Translated by Lebogang Sewela