Ditšhošwane le Meterebe Dikhunkhwane tša Lehea

© Prof Piet Goussard Winetech

Disenyi tše pedi go rerišanwa ka tšona mmogo, ka ge ditšhošwane le meterebe dikhunkhwane tša lehea ka tlwaelo di a sepelelana. Dikhunkhwane tša lehea tša meterebe gape di ka fetisiwa ke ditšhošwane gomme ponagalo ya ditšhošwane e ka bontšha kgonagalo ya phetetšo ya khunkhwane ya lehea ka ge phoka-tswina e di e ntšhago e le go mothopo wa bohlokwa wa dijo tša ditšhošwane.
Khunkhwane ya lehea ya tshadi e ntšha tlhale ya motu ye e bopago mokotlana oo disele di tšweletšwago gona. Ka kgato ya seboko, seboko se sepela go tšwa mo letlakaleng go ya dibokeng tša diterebe. Mouta o moso wa go khupetšwa ka suti o golela godimo ga phoka-tswina yeo e ntšhago ke khunkhwane ya lehea le go fokotšega ga boso go ka bonwa ka meterebe ye e fetetšwego. Dikhunkhwane tša lehea gape di phatlalatša bolwetši bja letlakalala-kgokologa.

©Prof Piet Goussard Winetech
Ka go rialo nepokgolo ya taolo e swanetše go ba ya go thibela dikhunkhwane tša lehea tša moterebe go fetetša dihlopha tša diterebe goba go phatlalala go ya meterebeng ye mengwe, eupša taolo ya ditšhošwane ke kgato ya mathomo ka taolong ya khunkhwane ya lehea. Go bewa mo polastiki godimo ga moseto wa mabu thwii ka fase ga mothaladi wa moterebe ka mabakeng a mangwe e ka fa tikologo ya maleba go beeleng mae ga ditšhošwane. Ge palo ye kgolo ya ditšhošwane tše mahlahla di sepela di bonwego ka fase ga polastiki, e swanetše go tlošwa ka pela ka moo go kgonegago. Mengwang ye e golelago godimo e ka fana ka mebila ya go hlatlolana ya ditšhošwane go tsenela meterebe gomme e swanetše go efogwa kudu nakong ya sehla sa go mela.

©Prof Piet Goussard Winetech
Ka go šomiša tshepetšo ya šireletšago ya dibjalo go ka thuša go laola mengwang, mola gape e ka bago le mohola go manaba a tlhago a Khunkhwane ya moterebe. Manaba a tlhago a khunkhwane tša lehea gantšhi ke diboko tša podilekgwana (e ja khunkhwane ya lehea) le mebu ya tšona yeo e hlaselago ditshadi tše di kgolo. Tlhokomelo ya dikhunkhwane tša lehae tša moterebe e akaretša tšhomišo ya melaba ya di-pheromone go swara dipoo.
Meterebe ye e tseneletšwego e swawa nakong ya sehla sa go mela gore e kgone go alafšwa ka khemikhale ya maleba nakong ya marega, pele ga go hlaga ga dinoko. Go bohlokwa gore meterebe ye e lego kgauswi le yona e alafšwe. Go kolobetša go go tseneletšego ga meterebe go bohlokwa ka gore dikhunkhwane tša lehea di a iphihla nakong ya marega ka fase ga kutu ye e hwilego le medung. Mo mabakeng a phetetšo ya khunkhwane ya lehea ye šoro tshepedišo ya hlokomelo ya mabu e ka šomišwa. Bea dithibela dikhunkhwane tša go kgomarela goba dithibelo tše di tšhetšwego ka dikhemikhale goba ya dibolayasenyi go dikologa kutu le mathaleng a thekgo ya dibjalo go laola ditšhošwane.

Translated By Lawrence Ndou