Thick-Tailed Bushbaby
Bushbaby ya Mogatla o o Kitlaneng

© Roger De la Harpe

Tlhagiso

Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng ke e kgolo go feta Galago. Tlhogo le mmele di boleele jwa go simolola go 297 go ya go 373 ya dimilimetara, le boleele jwa mogatla, ke go tswa go 415 go ya 473 ya dimilimetara. Bogolo jwa mmele bo y a ka bong, fa ya tona e le kgolo go ya tshadi thata. Mmala wa boa jwa yona ke jo bo setlha le borokwa ka ntlhana gantsi e bofefo. Boa jwa yona ke jo bo bontsi bo tseneletseng, o kare ke ulu, bo boleele, jo bo makhubunyana mme gantsi di a phima. Gantsi di isa ditsebe kwa gidimo le kwa tlase mme e nna maikutlo a go itlhalosa. Matlho a teng a lebeletse kwa pele e bile ke a magolo. Jaaka go ntse ka bontsi jwa ditshedi tsa digalago, di na letlalo le le tilleng la dikgolokwe tsa letlalo la menwana ya maoto le mosola wa tsona mo go tshwareng. Menwana ya kwa pele le ta kwa morago e me telele mme e sepahara.

Dijo

Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng gantsi e ja, dinotshe, digagabi le ditshenekegi. Ka mo Aforikaborwa, fa go dirwa ditlhotlhomiso go filthelwa gore 62% ya dijo e marinini, e tlatseletswe ka ditshenekegi. Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng e farologane go ya le manno. Gauteng, Aforikaborwa, ditshenekegi di ka tseiwa go nna 5% ya dijo, mme kwa Kenya ditshenekegi ka go arabela 50 - 70 ya dijo ya diperesente. Nngwe ya ditshenekegi tse di ka dirisiwang e le dijo tsa setlha mme e le kgolo, yona e itsege ka Macrotermes falcigar. Fa Motlhwa o setse o mela diphuka, Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng di lemogilwe di di ja go tswa mmung kwa ntle ga go dirisa diatla. Ka kakaretso dijo tse di akaretsa, ditshenekegi, maungo, matlhare, dithunya, mekgaditswane, mae le dinonyane.

Pelegiso

Botsalo setlha sa Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng ke o farologane go ya ka lefelo. E belega ka Ngwanatsele mo Gauteng le teng ka kgwedi ya Phatwe le Lwetse kwa Zambia. Boimana bo oketsega ka kgwedi ya Phatwe kwa Zanzibar le Pemba. Ya tshadi e nna mogote go ya ka malatsi a ka nnang 44. Go dusa go tsaa malatsi a le 133.
Gantsi e belega dikatsana tse 2 mme di ka nna 3. Ditshadi di nna mo maemong a tlhakana ka thobalano fa dingwaga di le 2. Morago ga go belega ditshadi di tlogela tse dinnye ka mo ditlhareng da ya go senka dijo. Di ntsha mašwi a fang dokotla thata fa o di lekalekanya le dikatse tse di tshwanang le tshwene. Se se ka nna sa bapiswa le botshelo jwa tse di tshwanang le tshwene le mokgwa wa bone wa botshelo jaaka botsalo gangwe ka ngwaga mme di tlhokomela tse di nnye. Le mororo go itsege gore diphologolo tse di belega ngwaga otlhe mme di sa emele setlha. Sentlhaga se dirilwe ka dimela dimela tse di rokilweng. E belega katsana e le ngwe fela mme ka mabaka a kgethegileng go ka belegwa mafatlha. Tse di nnye fudusediwa ka tshimologo ya setlha sa leshekere le le golo. Tse di nnye di ikemela ka nosi go tswa mo go mma tsona go tswa fa gare ga bone le botlhano ka dibeke tsa botshelo. Bong ka bobedi bo simolola go itlamela ka dikgwedi tse di ka nnang 20.

Maitsholo a Yona

Eno ke bushbaby ke pholgolo e e ratang go nna le mophato o mongwe jaaka ditsala go feta tsotlhe. Mefuta eno, ya di-Galagine, di fitlhelwa di sasanka ka mophato wa dinomoro tse di ka nnang nnele kwa sekgweng. Fa e tlola, e kotama ka maroo a kwa morago pele. Fa e batla go tswelela mo mafelngo a a bulegileng le mankalankaleng mo ditlhareng e tla tlola. Di nna matlhagatlhaga ka palogare ya diura di le robongwe ka letsatsi la selemo mme diura tse di 12 ka letsatsi le ka nako ya mariga. E ke phologolo e sasankang bosigo mme di simolola go tloga kwa botsalong. Ditona di simolola go itsamaela di le nnosi fa di santse di le nnye le go tsamaelela kgole go feta tshadi. Tse ditona di tsamaela kwa kgole go fokotsa marara go tswa thuthusopoeletso. Tse ditona le tshadi di ga di a tlwaela go tsadisa gape ka ngwaga. Mefuta eno ya diphologolo ke o o ratang go tlhakana thata ka bolekane. Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng le bontsha botshelo jwa loago kwa ntle ga thulaganyo ya go ya go tsoma dijo ka kgakala ka setlhopha. Ditshadi ke tse di gaisang mo diphologolong tse. Tse tona di bonwe di latela tse ditshegadi mo di tlhatlhetsweng. Tse di tshegadi di bonagala di na le mafega go feta tsa di tona mo di tlhatletsweng. Di-Bushbaby tsa mogatla o o kitlaneng fa di tshameka di tsamaya ka mafega, ka go sianisana, go goga ga mogatla, go bidikanyana mo fatshe, go lomana jo bo seng ka mafega, go tlolelana. Dikatsana tsona di di na le boitsholo jo bo riling go tloga kwa letsatsing le le lengwe fela tsa botlhelo jwa tsona. Dikatsana di ipitlhela di le phela di iphelela ka bo nosi ka dinako tsa beke y abo ne go ya go ya bo tlhano.
Di robala mo dintlhageng tse 5 - 12 tsa dimitara go tswa mo mmung. Di-Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng di robala mmogo ka nako ya motlhegare, mme e arogane bosigo go ya go senka dijo. Ba fitlhetse di tsamaya lobaka lo lo ka fitlhang kilomitara e le ngwe bosigo. Di tshela ka ditlhopa tse dinnye tsa pa ya 2 - 6. Setlhopha seno gantsi se a farologana. E ka nna ya Tona, Tshadi ke e nnye, Tshadi tse pedi le e nnye kgotsa Tshadi e kgolo le e nnye. Tse di tona di rata go busa mo ditlhopheng mme di tsenele kwa malapeng a ditlhopha tse dingwe mme di rata go nna le tse di ntsi. Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng e tsaya matsogo a yona e a tlhakanye jaaka senwelo mme morago di tlatse moroto mo go ona. Fa e fetsa e tshela moroto mo e o tshela mo maotong a yona. Fa e tsamaya, e tlogela motlhala wa moroto fa fatshe. Ditona di dirisa moroto thata go feta ditshadi, mme fa tshadi e le mo nakong ya go fisa mme di tlhapa thata go feta tsa ditona, mme difitlha di tshela ya tshegadi ka tlhamalalo, fela tsoo pedi di dira jaalo. Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng e tlhapa ka moroto fa e senka dijo kwa lefelong leo e sa le tlwaelang, fa e lebeletsa sengwe se se sa tlwaelegang, ka dinako tsa kgotlhang, le go nna sentle ka loago lwa tsona. Maitsholo a a diragala gangwe le gape mo tse di busang.

Di Fitlhelwang kwa kae?

Di-Bushbaby ya mogatla o o kitlaneng di fitlhelwa mo dinageng tsa Somalia, Kenya, Tanzania le ditlhaketlhakeng tsa kwa Zanzibar. Mefuta eno e e nna kwa Amerikaborwa le Mabopo Dikgwa. Gape se se leng a dikgweng tse di nang le noka. Galago ya mogalta o o kitlaneng, kgotsa bushbaby, e e fitlhelwang mo Aforika Borwa go tswa kwa botlhaba kwa Sudan Borwa Botlhaba ba Aforikaborwa le kwa Angola. Pele go 1974 di le thataro fela, tsa mefuta ya tsona e ne e bonagala ka dinako tsa 1995, patlisiso e bontshitse gore go ya go di le 17 tsa kemonokeng mo Aforika. Jaaka go feta Aforikaborwa ya dikgwa e ne ya dirwa ka boitseanape le thekenoloji e ntšha ya thibololo ya go feta o ka tswelela.