Black Mamba
Mokwepa

© Roger de la Harpe

Leina

Mokwepa - Black Mamba, Common or Black-mouthed Mamba [Dendroaspis polylepis]

Distatistik tsa Botlhokwa

Mophato - Reptilia
Tlhomagano - Squamata
Lelapa - Elapidae
Botelele (Namagadi) - 2 530 mm
Botelele (Tona) - 2 330 mm

Ponalo

Mokwepa ke noga e kgolo, e telele mme e borethe, Tlhogo ya yone e ‘coffin-shaped’ ka makwapa a a borethe. Mokwatla ke mmala oo lekaneng wa tshipi-ya–sethunya le borokwa(brown) ba Olive. E ka lebega jalo mme ga e ntsho ka mmala. Mpa ya yone e botala jo bosetlha, makgetlho a mangwe e ka nna le ditsubaba tse dintsho fao. Fa moalo wa legano o le montsho.

Phatlhalatso

Mokwepao bonwa kwa dikarolong tsa bokone ba subcontinent (ga di bonale kwa sekakeng sepe), go fitlhelela kwa borwa gaufi le Kwa-Zulu Natal coast le kwa Port St. Johns. Mme kwa gongwe o ka e bona kwa Senegal le Somalia.

Tsalo

Mae a ka nna 12 - 17 a a beelwang mo dintlhageng tsa makeke, etc. Mae a thubega fa malatsi a ka nna 80 – 90. Di noga tse di golela ka pele. Mokwepa kgotsa Black Mamba ka sekgoa, e ka fitlhelela botelele jwa 2 000 mm in length mo ngwageng ya ntlha ya botshelo.

Botlhole / Bogalaka

Tshefu ya yone e tlhase la hogwane (neurotoxic) le pelo (cardiotoxic), ka selekano sa 100 - 400 mg; 10 -15 mg e ka bolaya motho.

Dijo

Mokwepa o ja dinonyane tse dinnye le diamusi tse dinnye, go tshwana le borotwe le di-dassies.