Moitedi o Motala le Mobu o Nonneng

© Akkerwijzer

Moitedi o motala ke ho lema ha mobu ka sepheo feela sa ho ntlafatsa mobu. Moitedi o motala (dijalo tse kwahetsweng) di ntlafatsa boleng ba mobu ka ditsela tse latelang:
Ho eketsa disebediswa tsa mobu le ho haha ​​humus mobung
Dimatlafatsi tsa phepelo ya dikokwana-hloko
Ho tsosolosa dimatlafatsi. Dijalo tse kwahelang di ntsha dimatlafatsi tse tswang ka tlaase ho tlaase ebe di di kenya ka hodima dimela
Dimela tsa mofuta wa dinawa di hlahisa phosphates le sebabole mme di hlahisa nitrojene e nang le lero (N)
Sekgahla se ka tlaasana le letsopa se senyeha, kahoo ntlafatsa metsi le moya o kenelletseng
Ho fokotsa kgoholeho ya mobu
Moitedi o motala ke seo lebitso lena le se bolelang: mohlahisi o reka peo ya ho jala, e ke keng ya kotulwa, empa e lengwa feela ho ntlafatsa boleng ba mobu. Mehlala e kenyelletsa habore, dierekisi le lucerne. Hlokomela hore haeba dimela tsa mofuta wa dinawa di sebediswa e le dijalo tse kwahetsweng bakeng sa moitedi o motala, peo e lokela ho kenngwa ka mefuta e nepahetseng ya dibaktheria e le hore ho netefatswe ho lokisa haetrojene.
Moitedi o motala o ka lengwa pakeng tsa mela e fapaneng ya dijalo ebe o kenngwa mobung mme ha ho hlokahale hore o lengwe sebakeng se sa sebediswang. E tla sebetsa e le mokgwa wa ho laola mofoka le sekwahelo sa fatshe. Haeba e ke ke ya sebediswa mobung, dikarolo tse tala di ka kotulwa mme di sebediswa ka qubu ya manyoro ka ditlama. Ntho e kgolo ka ho fetisisa ya moitedi o motala sebakeng se bulehileng ke hore sebaka sena se ke ke sa sebediswa ka nako e le nngwe, empa se tlatsetsa boleng ba mobu mme se sebediswa ho ena le manyoro.
Moitedi o motala o molemo ha o qala ho palesa mme sethaleng sena o fana ka molemo o moholo wa ho ba le mobu. Hona jwale e hahilwe le ho lengwa mobung. Haeba e ka tshelwa ka dikokwana-hloko tsa microbial esale pele, e tla eketsa micro-score ho mobu le ho ntlafatsa mehaho ya ho haha ​​mobu. Humus e thehwa ka mokgwa oo disebediswa tsa tlhaho di arohanngwa ka oona ho ena le dintho tse bonolo tse nang le dibaktheria le dikokwana-hloko. Ho hlahiswa ntho e lefatshe, e lefifi, e nyenyane.
Dintho tsena di bitswa humus mme di na le dimatlafatsi tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya dimela. Humus e sebetsa jwaloka seponche, ka tsela eo e thusa mobu hore o boloke mongobo le ho hlahisa dimatlafatsi tsa dimela. Sebopeho se senyehileng se thusa ho pshatla mobu o thata wa letsopa le ho tlama mobu wa lehlabathe hore o be mobu o mong o motle. Metsi a hlwekileng le kgoholeho ya mobu di fokotswe ke humus.

Translated by Bongani Matabane