Morole Wo Motala Le Boitekanelo Bja Mmu

© Akkerwijzer

Morole wo motala ke mobjalo wa sebjalo ka maikemišetšo a go kaonafatša mmu. Morole o motala (dibjalo tša godimo) o kaonafatša boleng bja mmu ka ditsela tše di latelago:
Ka go oketša dibodi le go aga humus mo mmung
Go fa kabo ya phepo ya dimaekropo.
Go resaekela phepo. Go šireletšago dintlha tša mona phepo tša mmu go tšwa ka fase mmu le peeletšo mo mmugodimong
Dikologa ya mehlašana godimo ga difosfate le sebabole le go godiša naetrotšene ya soluble (N)
Mmu wa ka fase le dillaga tša letsopa, di a robiwa, go kaonafatša meetse le tsenelelo ya moya
Go fokotša kgogolego ya mobu
Morole wo motala ke seo leina le se bolelago: motšweletši o reka peu ya go bjala, yeo e ka se tsoge e bjalwa, eupša go kaonafatša fela ya boleng bja phepo bja mmu. Mehlala ke outse, chickpeas le lesereng. Go lemoga gore ge e le gore mehlašana ye e dirišwa bjalo ka dibjalo ka šireletša ya monontšho wo motala, peu e swanetše go kgomaganya le mošifa wa go nepa wa pakteria go netefatša fixation ya naetrotšene.
Morole wo motala o ka bjalwa gare ga direi tša dibjalo tša go fapafapana e be di tsenywa gare ga mmung mme ga se gore e swanetše go bjalwa mo lefelong leo lego gona. E tla šoma bjalo ka mokgwa wa go laola mengwang le khupetšo. Ge e le gore ga e kgone go lemelwa mmung, dintlha tše tala di ka bunwa e be di šomišwa go tsepama thothobolong ya manyoro. Bothata bja morole wo motala mo lefelong le le bulegilego ke gore lefelo leo le ka se šomišwe ka sehla se tee, eupša e na le seabe go boleng bja mmu gomme e dirišwa sebakeng sa monontšha.
Morole wo motala e kaone ge e thoma go khukhuša gomme mo nakong ye e fa mohola wo mogolo go monono wa mmu. Bjale e a segwa e be e lengwa mo mmung. Ge e ka gašwa ka ditlhabelo tša dimaekropo pele ga nako, e tlo oketša micro-score mo mmung e be kaonafatša mo ago wa humus mo mmung.
Humus e bopiwa ka tshepedišo ye dipakteria le microorganisms e robago dibodi ka diripana tše bonolo. Bobotlana, lefifi, selo sa diripana se a bopiwa. Selo se se bitšwa podišwa phepo ye e hlokagalago go gola ga dibjalo. Humus e šoma bjalo ka sepontšheng, go thuša go boloka monola mmung le go bopa phepo.
Sebopego sa diripana se thuša go tlhahlamollo mabu wa letsopa le go tlema mohlaba gore o be mmu o loamy. Meetse a ditšhila le kgogolegommu e fokotšwa ke humus.

Translated by Lebogang Sewela