Matshwao a naha ya Afrika Borwa

Phoofolo ya Naha

©Nigel Dennis

Tshepe - Antidocras marsupialis.

Tshepe e bitswa ka lebitso la yona ho tloha ka mokgwa o bitsang (ho hlahisa pontsho) e tlwaelehileng ya antelope ena. Dibosboks tsa banna le tsa basadi di na le dinaka, empa ka kakaretso, dipheleu di matla le ho feta. Tshepe e fumanwa ka tlhaho Foreisitata, North West, Karoo le haufi le lewatle le ka Bophirimela ho Afrika Borwa. E ikemisdlitse ho dula dibakeng tse omeletseng, tse sa beheng esita le dibakeng tsa jwang.

Ba ja le ho sheba mme ba ka tsamaya ntle ho metsi, kaha ba fumana mongobo o tswang makgasi a monate o ba a jang. Moo ho nang le metsi teng, leha ho le joalo, tshepe e tla nwa. Ditshepe ke diphoofolo tse ruilweng tse tsamayang ka dihlopha tse nyenyane nakong ya dikgwedi tsa mariha mme di kopane ka mehlape e meholo dikgweding tsa lehlabula. Dihlahisa ho pholletsa le selemo, mme dikonyana di tswalwa ka mora nako ya dikgwedi tse tsheletseng. Boima ba 75 cm boima ba likilokgrama tse 40.

Nonyana ya Naha

©Peter Delaney

Blue Crane - Anthropoides paradisia

Moqhaka o motle o motala o fumaneha feela Afrika Borwa. Ke lebala le nang le bosweu le boreledi, le nang le molala omo telele o qetang hloohong e kang sephahla. E na le maoto a malelele le mapheo a makgabane a welang fatshe. Di kereini tse budulo di fepa dikokonyana, dihahabi ledipeo. Ba beha mahe a bona fatshe, haufi le metsi.

Sebaka sa bona ke dibaka tse bulehileng le dithota tsa jwalo ka Karoo. dikereini tse bolou di atisa ho fumanwa Karoo, KwaZulu-Natal le Highveld. Hangata di bonwa ka dihlopha tse pedi kapa tse nyane. Dikreini tse bolou tse ka bang bolelele ba dimithara tse ngata di atisa ho kgutsisa empa di na le moelelo o ikgethang wa koroko le o hodimo, o ka utlwang ho tloha hole.

Tlhapi ya Naha

©Jean Tresfon

Galjoen - Coracinus capensis

Ho thothomela ho tlwaelehile ho metsi a lewatle a Afrika Borwa. E fumanwa haholo-holo metsing a sa tebang sebakeng se haufi le lebopong la lewatle. Mmala wa yona o fapane ho ya ka sebaka seo, haufi le majwe a bonahala a le lefifi ka ho feletseng ha a le dibakeng tsa lehlabathe, a bonahala e le mmala wa boronse ya silevera.

KwaZulu-Natal, galjoen e boetse e tsejwa e le hlapientsho kapa boremi e ntsho. Sejwe ka dijo tse bofubedu (di-asiti), le dithlapi tse nyenyane tse kang mesifa le di-baranakele. Boima ba kakaretso bo fetang 55 cm boima ka dikilokgrama tse 7, leha ho le jwalo, boholo bo tlwaelehileng hangata bo nyenyane haholo.

Palesa ya Naha

©Nigel Dennis

Giant/King Protea - Protea cynaroides

Ho pholletsa le dibaka tsa Bophirimela, haholo-holo ho tloha Cederberg ho ya ho Grahamstown Morena wa dipalesa porotea. Lebitso la Selatine bakeng sa porotea ena, cynaroides e bolelang e-cynara (artichoke), e tswa ponahalong e kang ya artichoke eo dihlooho tsa dipalesa di nang le tsona. Morena porotea ke morena wa dipalesa tse kgolo kahare tsona

Sefate sa Naha

©Nigel Dennis

Real Yellowwood - Podocarpus latifolius

Mefuta ya boholo-holo ya difate tsa patsietshehla e ntse e hola Afrika Borwa ka dilemo tse fetang milione. E na le kabo e atileng ho pholletsa le Afrika Borwa mme e ka fumanwa ho Table Mountain, haufi le mabopo a Kapa le ka borwa, dithabeng tsa Drakensberg, ho Soutpansberg le Blouberg Profinseng ya Limpopo. Patsietshehla ke difate tse telele tse holang, di fihla bophahamong ba limithara tse 40, ka bophara ba limithara tse tharo bophara.

Leha ho le jwalo, ha di ntse di hola dibakeng tse sa tsejweng hantle tse kang maralla a Table Mountain di bonahala e le difate tse kgutshwanyane, tsa muru le tsa gnarly. Makgapetla a mmala wa khaki a fetola bohlooho ha sefate se le teng, se phunyeletsang ha sefate se ntse se hola. Moqhaka wa sefate o mo nyenyane ha o bapiswa le bophahamo ba wona bo phahameng.

Ditholoana di shebahala jwaloka pene ya phaene, empa di na le mmala o mosweu, o bobebe kapa ka dinako tse ding o pinki. Sefate sa patsietshehla se hlahisa ditholwana tse tona le tse tshehadi, setho sa tholwana se tshehadi se shebahala se le sebopeho se mmala wa cheri.

Translated by Sebongile Sonopo

Folakga ya Naha Afrika Borwa

Folakga ya naha e neng e sebediswa ka 27 Mmesa 1994 e ne e entswe ke Mr Fred Brownekk, e leng hloho ya mehleng Afrika Borwa. Mebela le moral...more

Pina ya Setjhaba eo e leng pale Afrika Borwa

Ka la 20 Mmesa 1994, Mopresidente wa Naha (FW De Klerk) (eo) o ile a phatlalatsa hore Rephabliki ya Afrika Borwa e tla ba le dipina tse pedi...more