Diboseleisi tsa Dikgoho

© Chris Daly

Ha dikgoho di ka thusa ho boloka mefuta e itseng ya diboseleisi ho hlahloba diphoofolo tse ding, tse kang dikgomo le ho pota-pota ntlo, di ka nna tsa hlaselwa ke diboseleisi.
Dikokwana-hloko tsena tsa madi di atisa ho hlokomolohuwa nakong ya tlhahlobo ya dikgoho, kaha tshenyane e ka ba tse nyane ho feta hoaba le ho ifepa bosiu feela ha dinonyana di ntse di phahama. Diboseleisi tsa dikgoho di ka baka mathata a maholo ha di siuwa di sa alafuwa, haholo-holo ha dinonyana di hlahiswa ka bongata dibakeng tse kwaletsweng.

Di Shebahala Jwang?

Diboseleisi di na le sephahla, se omeletseng ebile se bonolo, ho fapana le diboseleisi tse atisang ho ama dintja le dikatse. Jwaloka hoaba, di na le maoto a robedi, ntle le ha di le mekgahlelo ya pele ha di ena le tse tsheletseng. Di ka nna tsa fapana ka boholo ho tloha ho dimilimithara tse 3 ho isa ho tse 15 ka bolelele, ho itshetlehile ka mefuta ya tlhaho le hore na di sa tswa ifepa madi.
Di ka nna tsa dula dimelang ho leka ho "tshwara" moeti, empa haholo-holo di dula dibakeng tse sireleditsweng, tse kang ditlwaele le dihlaha. Tshenyane e ka phela ka dikgwedi tse pedi le ho feta, madinyane bakeng sa selemo le tse hodileng ka lilemo tse tharo ntle le dijo tsa madi.

Dipontsho tsa ho Hlaselwa?

Hase feela ho bakang phokolo ya madi dinonyaneng, empa hape e ka fetisetsa malwetse a mangata a bolayang, a kang lefu la ho shwelwa ke lefu lena, le bakwang ke chefo ditulong tsa tsona, Borrelia anserine, Borrelia spirochetes, Borreliosis, Spirochaetosis, Pastuerella le kokwana-hloko ya West Nile.
Dipontsho tse amanang le tshwaetso ya lefuba di akarelletsa ho shwela ditho, bofokodi, ho lahlehelwa ke boima ba mmele, kgolo e fokotsehileng, marothodi a mangata, letlalo la letlalo, ho hloka takatso ya dijo esita le letshollo. Ka dinako tse ding dinonyana ha di phomole, dia tsukutleha ebile dia kgathatseha bosiu. Dinonyana tse sa tsamayeng le mefuta e mengata di ka nna tsa eba leqe ho kena ka hare.
Ha u hlahloba dinonyana, sheba dibaka tse kgubedu moo di ka nnang tsa longwa teng. Hangata diboseleisi di fumanwa ho pota hlooho le molala, mongobo le dikarolo tse nyane tse nang le masiba a mmele hape le maotong. Hopola hape hore ha di phele dinonyaneng ebe di ifepa bosiu feela, kahoo tlhahlobo e lokela ho etswa ka kganya e ntle bosiu. Ka hare, ho ka nna ha eba le dibaka tse kgubedu haufi le dihlopha le mapheo a ka nnang a bontsha ho ba teng ha tsona.

Translated by Bongani Matabane