Slender Mongoose
Kgano

© Nigel Dennis

Leina

Kgano [Galerella sanguinea], gape e tsebega e le Kgano ye ntsho goba Kgano ya mosela wo moso

Ponalo

Kgano tše tshadi di na le mmase wo dikereme tše 575 e bile ke tše nnyane go tše tona ka dikereme tše 715. Me mmala e ya fapana go na le tše bosootho le tše khubedu. Mmala wo mosootho o ya ka gore lefelo le lego gona le kae. Ka tlase di na le mmala wo bofefo. Mosela wa yona ke mo telele e bile o na le dintlha tše ntsho, gomme se ke sona phapantšho ya mohuta wo. Mafelong a go go tonya di ba le letlalo le le ntsho.

Dijo

Kgano di phela ka go ja diphoofolo tše nnyane, digagabi gomme ka nako ye ngwe di na le go ja dinyonyane. E bile di tsebaga ka go ja diphoofolo tša go hloka morago.

Pelego

Ke phoofolo ya go belega ngwaga ka moka, e fela pelego e hlaga gatšhi ka nako ya pula. Di na le nako ya go golo ya dibeke tše seswai e be di belega sehlopha se se tee sa bana. Sehlopha se se tee se na le bana ba bararo goba yo mongwe.

Mokgwa

Ke phoofolo ye bodutu, e fela kamoka ga tšona di thušana go šireletša lefelo la yona, gatšhi tše tona dihloma sehlopa sa tše nne. Lefelo le na le go ba le tše tshadi tše mmalwa. Tša go tsalwana le tše di sa tswalanego di a dumelelwa gare ga sehlopha. Bobedi ba tšona, tše tshadi le tše tona le bana di a tloga go hwetša mafelo a tšona.

Lefelo

Kgano di rata mafelo a go bulega, a go ba le matlapa bjalo ka woodland savannah. Mafelo a go dula a hlomiwa ka mašokeng, matlapeng le mehlareng ye boima. Di na le le go etela di thabana tše nnyane.

Di hwetšagala kae

Kgano e hwetšagala kua bogareng le north-eastern mo Afrika Borwa le kua Namibia, Botswana, Zimbabgo fihla kua East le West Africa.