Sebjalo sa Aese go Letswai la Disalate

©Krzysztof Ziarnek
The crystalline Ice Plant has pink flower buds and edible leaves.
Sebjalo se bonolo ka leina la raragane; sebjalo sa aese ya legakabje (Mesembryanthemum crystallinum) sebjalo se na le maina a segwera a go swana le Rosa De Jericho or brakslaai, noeta le olifantslaai ka Seafrikantshe. Sebjalo sa aese ya legakabje se gola ka fase, ka matlakala a go khukhuna a le letlalo le phaphathi la mmala wo tala go ya go hubedu a tletše ka dibiloga tša go swana le lephone. Matlakala a lewa.
Sebjalo se na le mahlomatšoba a ma pinki ao a tšweletšago matšoba a mašwu a thunyago ngwaga ka moka. Sebjalo se kgona go kgotlelela letswai gomme se kgona go gola ka mmung wa diteng tša letswai go swana le meetse a lewatle. Sebjalo se sa go kgona go kgotlelela komelelo le gatelelo se tšwetše mo Afrika, eupša se ile California ka dikepe ka 1500 gomme se bitšwa sebjalo sa go tsenelela mo Amerika (USA).

Go Šomiša Sebjalo sa Aese

Sehlopha sa banyakišiši ba sejapane ba Yunibesithi ya Saga ba tšere mengwaga ye 20 go tšweletša sebjalo sa aese ya legakabje sa kgwebo seo se bitšwago Barafu seo ba se hweditšego go tšwa lefelong la leganata mo Afrika Borwa. Barafu e ra gore legakabjale goba aese kua Kiswahili, leina leo le bontšhago ponagalo ya matlakala a lone.
Barafu ke taba ya temana ya ka ntle go tšwa go Japan go rekišwa mo Yuropa le Amerika, e rekišwa go tšwa go $80 ka phakete ya nnyane. Matlakala le dijutu di ka lewa e le tše tala (salate) goba di ka apewa gomme di na tatso eseti le letswai. E ka fufutšwa, go gadikwa, hlatšwa goba e ka bolokwa bjalo ka khukhampa e bile e tla tlaleletša dijo. Ge e apeilwe e tšewe bjalo ka sepeneše. Dipeu di jewa mo nakong ya tlhokego ya dijo.

Sebjao sa Aese Bjalo ka Dihlare

©Frank Vincentz
Ka bongaka sebjao sa aese se šomišwa go alafo go hema le platara le bohloko bja lefelo la bosadi gomme mo Argentina se dirišwa go alafa bolwetši bjo venereal. Matutu wo hlwekilego wa matlakala a pšhatlegilego matlakala a ka alafa poloko ya meetse le bohloko bja moroto gomme gape se šomišwa le fokotša bohloko bja ka gare ga maswafo.
Dithuto tša Sejapane, tšeo go boletšwego ka tšona, le tšona di hweditše gore sebjalo sa aese se na le antioxidant ya godimo gomme se kgoboketša proline, esiti ya amino ye tšweletšong collagen (proteine yeo e agago ligaments, tendons le letlalo). Proline e ka thuša gape ka phodišo ya dintho le gape ke kago ya dilo tše di hlokomelago le go alafa cartilage le go maatlafatša makopantšho tendons le mešifa.
Matlakala a šomišwago go alafo dysentery (phetetšo ka gare ga mateng) le malwetši a sebete le pshio. Sailors ba a šomiša go alafa scurvy mo leetong le letelele la lewatle. Matlakala a pšhatlegilego a šomišwa bjalo ka sopo le matutu, gammogo le setsopolwa sa sebjalo, se šomišwa bjalo ka setlol sa letlalo mo kgwebo ya ditšweletšwa tša ditlotšo.

Go Godiša Sebjalo Sa Aese

Dibjalo tša aese di ka bjalwa ka peu. Mehuta ye e na le makala a banna le basadi (hermaphrodite) e bile e nontšha ke dikhunkhwane. Magotlwana le mebutla di phatlalatša dipeu. Seblalo se rata mmu wa go oma gomme se ka gola ka tshwanelo mme mabung wa go fokola le wa letswai. Ga se kgone go gola ka moriti e bile se huetšwa ke tšhwaane. Sebjalo sa aese se kgobaketša nitrates (matswai) gomme ka moragonyana se lokollela ka mmung. Se ka senya mehuta ye latela ka ge e ka palelwa ke go gola ka mmung wa letswai.
Dinyakišišo di bontšhitše gore sebjalo sa aese se ka hupa sebolayasenyi, cadmium le dimetale tše dingwe tše kgolo. Ka fao, o swanetše go hlokomela ge o bjala sebjalo sa aese go netefatša gore se bolokegile gore batho ba se šomiše. Ela hloko: Tshedimošo ye, ke ya thuto le tshedimošo fela ga ye a swanela go hlathollwa bjalo ka kalafo le keletšo ya bongaka. Tshedimošo ga e a ikemišetša go tloša dikeletšo tša kalafo tšeo di filego ke batsebi bja tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lebogang Sewela