Matlotlo a Lewa
Diswantšho tšeo badimo ba MaSan ba di šilego mo maswikeng le mo mabotong a lewa le mo mošašeng ke bokgabo bjo bo kgahlišago le bjo botse kudu. Bokgabo bjo bongwe ba go swana (petroglyphs) bo hwetšagala gagolo bokagare bja naga, eupša dithalwa di hlaga kudu, kudukudu mo mafelong a dithaba tša maswika go swana le go etela Drakensberg (Limpopo), Kapa Bohlabela, le wona Cape (go akaretšwa Cederberg).
Dibopego tša batho le diphedi ke tše di bonwago kudu, le dibopego tša lefase. Ka mabaka a a bego a sa tsebje, bokgabo bo akaretša meakanyetšo e sa hlalosetšego go feta dithalwa. Mathomong, batho ba bantši ba be ba nagana gore bokgabo bo bontšha ditiragalo tša maphelo a ka mehla, goba dirokoto tša go tsoma, le ge e le gore kgopolo ya gore bokgabo bo kopane le tumelo le mythology e be e le gona go tloga mathomong. Setšo sa bokgabo se hwile ka ngwagakgolo wo, le pele ka mo dikarolong tše dingwe tša naga.
Mebala yeo e bego edirišwa ke batho ba MaSan ka bokgabo bja bona e be e le khubedu, go ya mmala wa namune go sootho le maroon; serolwane; boso le šweu; le tše dingwe. Ba be ba sa šomiši tala goba tala. Dikhemikhale tša maemo a godimo di a nyakega go hlahloba popego ya mebala, le dipotšišo tše ntši tše nyakago go arabja. Mebala e khubedu e hweditšwe go tšwa go haematite (red ochre) ye serolane go tšwa go limonite (ochre e serolane).
Oxide ya Mankanese le charcoal di be di dirišwa gare ga pente ye ntsho, mola mmala wo mošweu, wo o sa bolekegego gabotse o ka be o dirilwe ka kaolin goba dirotho tša dinonyana. Ka bo 1930, monna wa sa wa kgale, yo a bego a bogetše dithalwa tša MaSan o laeditše tshepedišo ka mokgwa woo a bego a gopolo, gomme o boletše gore madi a eland a tswakanya le mebala, ka ntle le pelaelo, e be e le didirišwa tša go makatša.
Letšatšikgwedi la Bokgabo bja Leswika la San
Go hwetša tšatši la bokgabo bja leswika go boima kudu. Ka tlwaelo go ka se kgonagale, ka lebaka la gore mebala ga se ya tlhago (k.g.r. Ga e na le khapone) le ka lebaka la gore bokaakang bja dibolang tše di šomišwago ke bjo bonnyane kudu go dira diteko. Ge dikarolo tša leswika la go thalwa di ka hwetšwa ka godimo ga leswika, llaga ya didirišwa tša tlhago e fiwa tšatši, e ba mengwaga.
Lefelo le tee la Namibia le tšweleditše matšatši a mengwaga ya go feta 26,000 ya diripa tša leswika le mmala wo moso godimo, eupša mengwaga e mengwe e wela gare ga mengwaga ye 10,000 ye e fetilego. Bontši bja dithalwa di sa bonagala ka ga leswika ebile di ka be e tše nnyane, ka ge pente mo fase ga leswika e bokoa ebile e ka no tloga. Diswantšho tša dipere tša Drakensberg di laetša gore diswantšho tše di ka se be pele ga ngwagakgolo wa 19.
Sebopego sa bokgabo bja MaSan se kgahlišago kudu ke dipopego tša batho, tšeo di laetšago ditiro le lebelo. Tiro e bontšhitšwe ka ditsela tše ntši tše di fapafapanego: kudu, ka diphoofolo di kitima goba di taboga, le gannyane, ka go ralokiša mosela goba go sopa molala.
Ka nako ye nngwe dithalwa di hlola thulano ka bontšha metsotso ta pele ga tiro, ya go swana le motho wa go thunya a ntšha mesebe ya gagwe, goba tau ge e sa tlo taboga. Go swana le dilo tše dingwe tša bophelo bja MaSan le setšo, go na le phapano le mehutahuta, ka setaele, taba, bjalobjalo, le dilo tše dingww, le tše dingwe tša go swana tše laetšago gore ba be ba hlohleletša ke ditumelo tša sedumedi tša go swana.
Bichrome ye botse (mebala ye mebedi) le polychrome (ya mebela ya go feta ye mebedi) diswantšho tša eland, phoofolo ya tšhupo ye bohlokwa ka go Borwa bja MaSan, ke ntlha ya sedumedi se tsenetšwego go bokgobo bjo bongwe, mohlomongwe bontši, tša bokgabo. Diswantšho tša go bina, moo basadi betha diatla gomme ba bina, le tšona di kgokagano tše bokgabo go kalafo, bjalo ka ge e tseba go tšwa go Kalahari San.
Diswantšho tša mašole, dikoloi, le diswantšho tša go swana di di na le modiro wa go makatš, eupša gape di ngwala ditiragalo tša histori - go akaretšwa le tšeo di etilego pele mafelelong a go fediša setšo sa bokgabo, le mokgwa wa bophelo bja San mo Afrika Borwa.