Go Dira Bolemerui ka Alpacas

© Marinda Louw

Alpacas ke diamuši tša go nyaka go hlafuna bjang bjo bo so tšhilegeng (diphofoolo tša go ba le mpa ya go feta e tee) tša go ka kgona go phela maemong a boso bjo bogale a bophagamo a go tonya. Ka Aforika Borwa, di-alpacas di ruiwa ka dithempheretšheng gomme di bewa ka mafulong moo dijo di ka tlaleletšwago le go tlwaetšwa go kgonthiša boleng bjo botse bja mokgopa le tšweletšo. Alpacas di kotiwa gatee ka ngwaga.

Diphoofolo di ka dirwa gore di goelane ka nako efe goba efe mo ngwageng - ditshadi di a peitiwa gore di kgone go tswala. Kudu-kudu go kgethwa, le ge go le bjale, gore crias (lesea la alpacas) le tswalwe mafelelong a selemo (Hlakola - Moranang) goba ka seruthwana (Diphalane - Dibatsela) bakeng sa ka marega.

Go Reka Di-Alpacas

Reka di-alpacas tše kaone tše o ka kgonago go di reka, ke keletšo go tšwa balemiruing ba alpaca ka Aforika Borwa. Balemerui ba baswa ba alpaca ba ka kgetha go reka diphoofolo tše ngwadišitšwego ka SA Studbook go tšw batswadišing ba bangwe ba alpaca ka Aforika Borwa gomme ba ka šomiša go fihla go R 20 000 - R 25 000 (2019) mo ditshading tše di ithwelego tša boleng bjo bobotse. Dipoo tša di-alpacas (tše di tlo šomišwago ka lenaneong la tswadišo) di ka ba ditshenyegelo tša R 15 000 - R 18 000 goba go feta, go akakanya Ngaka Gavin Lindhorst, motswadiši wa alpaca le moamogedi le moreka dinageng tša ka ntle. Alpacas tše di tlago go šomišwa bjalo ka bašireletši ba mohlape goba tša diphoofolo tša ka gae gomme ditshenyegelo di ka ba fase go feta tswadišo ya diphoofolo.

Etela batswadiši ba alpaca go ithuta ka ga maemo a alpaca a tswadišo, histori ya tswadišo go sekaseka tlhale ya phoofolo le go lebelela dipoo (dipoo tša go šomišetšwa tswadišo) tša go šomišwa ka mohlapeng. Ge o nyaka go aga a mohlape ka lebelo, thoma ka ditshadi tšo di ithwelego, go eletša Ngaka Lindhorst.

Ka ntle le gore diphoofolo di rekwe go tšwa dinageng tša ka ntle ka Chile le Peru, Aforika Borwa le yona e setše e rekilwe di-alpacas go tšwa nageng ya ka ntle ka Australia. Australia e hweditše lelapa la Peru, e na le ngwadišo ye mafolofolo gomme e bontšha ngwadišo ya alpacas ya go phagama, gwa realo Ngaka Lindhorst.

Godimo ga moo, diphoofolo tša ka Australia di hlagišeditšwe diphelakadingwe le malwetši a tlwaelegilego a diruiwa, mola tikologo ya tlhago ya alpacas ka dithabeng tša godimo tša Andes (+3 000 m) ke tikologo yeo o sego ya fihlelwa ke motho.

Bolemirui ka Alpacas

©Marinda Louw

Alpacas e ka ruiwa ka mabaka a go tswadišwa goba bjalo ka bašireletši ba mohlape, eupša gantšhi maikemišetšo a magolo ke bokaakang bjo bobotse bja tlhale le boleng. Se se laolwa fela ke leabela la seruiwa, eupša phepo le taolo ye botse di ama ka moo maeabela a šomišwa go ka gona ka go diragala. Go fa mohlala, go laola mafulo go fokotša tšhilafatšo ya tlhale (mabjang le meetlwa mo mokgopeng) ka nako ya go kota.

Di-Alpacas di bewa ka mafulong a go swana le kikuyu goba Eragrostis gomme tše dingwe di fula fynbos ka Karoo. Phepo ya phulo e ka tlaleletšwa le metswakotii (mabele, dithorwana, motswako wa diminerale, bjalobjalo) goba dijo tša pere di kopantšwego le dithorwana tša ka botswalelong le peu ya "lupin". Diteng tša proteine ya dijo di ka huetša boleng bja mokgopa wa alpaca; proteine ya godimo e ka feletša ka go ba magwaša ga tlhale. Go bohlokwa go lemoga gore alpaca a na le bokgoni bja go mona phepo go tšwa phulong ye e fokotšego go feta, eupša balemirui le ge go le bjalo ba hlohleletšwa go tlaleletša phulo ya tlhago ka phepo ya tlaleletšo.

Go eletšwa go rulaganya polasa ka dikampong tša botlalo go kgona go dikološa phulo. Hlokomela go se reke thoto ye ntšhi go feta. Dikampo tša go fapafapana le tšona di a nyakega go kgontšha dihlopha tša go fapafapana tša go swana le ditshadi tšo di ithwelego goba tša ngwaga o tee, dipoo tša go šomišetšwa tswadišo le dipoo tša baswa, di-alpacas tše di tshwešetšwego le tše di ka hlokomelong ya godimo - diruiwa tše di hlokago dihlare goba phepo ye kgethegilego.

Di-Alpacas tša ditshadi (hembras) di loketše tswadišo dikgweding tše 18 go fihla go 22 gomme e tla tswala cria ye tee ka morago ga matšatši a ka bago 340. Ka morago ga dibeke tše pedi ka morago ga go tswala, e ka goelana gape. Mafahla a Alpacas ga se gantšhi a hwetšagala.

Manala a maoto le meno a ka fase di swanetše go lekolwa ngwaga ka ngwaga le go pongwa go a hlokega le meento e swana le yeo e šomišwago ka temothuong ya dinku. Se se akaretša go šireletša kgahlanong le swaetšo ya leleme la botala bja leratadima, phišo ya Rift Valley le malwetši a Clostridia.

Go Kota Di-Alpacas

©Marinda Louw

Di-Alpacas di kotiwa gatee ka ngwaga, gantšhi ka nako ya seruthwane - Lewedi goba Diphalane go ya ka themperetšha - gomme e ka kotiwa e la mofsa ka dikgwedi tše tshela. Didirišwa tša go swana le tša go kota dinku di a šomišwa, eupša legare le kgethegilego la alpaca le a šomišwa go ka ltogela bonyane 4 mm ya tlhale mmeleng. Di-Alpacas di na le letlalo la go tiiya go feta la dinku gomme e swanetše go kotwa ka tlhokomelo ye kgolo go thibela kgobalo.

Mokgopa go tšwa motheong wa molala go ya moseleng le go dikologa mahlakore a phoofolo ke boleng bjo bo botse. Se se bitšwa ''goba godimo'' goba ya ‘mathomo’. Tša ‘go latela’ ke tlhale mo maotong le molaleng. Tlhale mo molaleng le ‘sefahlegong’ e kotwa ge e ba telele go feta le go šitiša pono ya alpaca eupša tlhale ye ga se gantšhi e šomišwago ka ge e le gwašwa go feta.

Translated by Lawrence Ndou