Dinose le Monontšho

©Marinda Louw
Research on canola shows that pollination by bees increases the number of pods per plant, seeds per pod and seed weight.
Dinotshi di tumile ka todi ya tšona (le ditšweletšwa tše dingwe) tšeo di tšweletšago. Eupša go bile le temošo ye nngwe ya ditori tše bohlokwa tša dinotshi tša go fa monontšho wa dibjalo. Mohola wa dinose bjalo ka monontšho o feta mohola wa tšona bjalo ka setšweletši sa todi. Mo Afrika Borwa, dibjalo tše dingwe di theilwe godimo ga dinose go hwetša monontšha go tšweletša dienywa. Tše di akaretša menokotshwai, thetlwa ye tala le thetlwa ye ntsho, oli ya dibjalo ya go swana le sonoplomo, gammogo le almonds le matokomane a macadami. Dikenyo tša go swana le poreima, dipiere le diapole le tšona di nyaka dinose go nontšha, go tšweletša dienywa.

Balemi bja Dinose vs Balemi bja Dibjalo

©Louise Brodie
In the Western Cape, the Cape bee (Apis mellifera Capensis) is used for pollination of fruit crops.
Peakanyo ya magareng ga balemi bja dinose le balemi bja dibjalo go hwetša ditirelo tša monontšho e a fapana go tšwa go mong le mohuta wa dibjalo, gwa realo Ngak Tlou Masehela wa South African National Biodiversity Institute (SANBI). Mohlare wa dinamune le "canola" woo o sa nyakego monontšho wa dinose, ga go na tefo go tšwa go molemi go molemi wa dinose, eupša molemi a ka dira kgopelo tefo nnyana go go tšwa go molemi wa dinose ya go swana le todi.
Ka dibjalo tše botago go monontšho wa dinose go swana le diapole le diporeima, molemi o lefa molemi wa dinose. Ge go na le motswako wa dibjalo le dimela tša tlhago, melemi wa polasa le molemi dinose; ka bobedi ba ka fana se sengwe. Mo mabakeng a, go ka ba le tumelelano ya semmušo (kontraka) goba ka nako yenngwe ga e gona, eupša gantši ge go na ditirelo tša monontšho tša go lefwa; go ba le kontraka magareng ga molemi wa dinose le motšweletši wa dibjalo.

Theko ya Ditirelo tša Tulafatšo

Fokotšo ya furu ya tlhago ya dinose mo Afrika Borwa e fokotša tšweletšo todi ka palo e ka bago 10 - 12 kg godimo ga colony ka ngwaga. Palo ye ke ye nnyane ge e bapišwa le Amerika (USA) (30 kg / ka ngwaga) gomme Australia (50 kg /ka ngwaga). Godimo ga moo, thekišo ya todi mo Afrika Borwa e ka fase le tšwelo pele ya kgatelelo go tšwa go thekišo ya fase ya ditšwantle tša ka R50 / kg (2017). Gape, dithekišo tše ge di bapišwa gampe le dithekišo tša Amerika (USA) (R75/kg) le Australia (R80/kg). Tšweletšo ya fase le thekišo ya fase ya todi di oketša bohlokwa bja go lefa ditirelo tša monontšho wa go tšwa go dinose gore bolemi bja dinose mo Afrika Borwa bo tšwela pele.
Dinyakišišo tše di dirilwego ke Mike Allsopp tša Agricultural Research Council (ARC) le Ngaka Masehela ka 2017, di hlaloša gore theko ya modiro wa monontšho wa dinose o laolwa ke nyako le hwetšagalo ebile ga e tshepagala ka magareng ga dibjalo le dihla. Kua Amerika dibjalo tše melago mathomong a seruthwane tša go swana le thetlwa tše tala le almonds di phadišana le ditirelo tša tulafatšo, se se oketša theko ya tulafatšo. Nyakišišo ya bona e bontšha gore mo lebakeng la mengwaga ye mmalwa theko ya tulafatšo ya almong e oketšegile go tšwa go $35 go $180 ka kholoni. Dibjalo tše melago ka morago ga sehla (mohlala, diapola) di ka no ba le dikholoni tše ntši ka theko ya tulafatšo ya fase.

Ditefelo tša Tulafatšo

©Forest and Kim Starr
Macadamia nut flowers produce both nectar and pollen.
Mo Afrika Borwa, go na ditefelo tša tulafatšo tše šišinywego. Ye ke taetšo eupša ga se ya tšewa ke balemi bja dinose ka moka, go ya ka dibjalo. Dibjalo tše dingwe di hlola tlhaelo go dinose go swana le dithetlwa, marotse, macadamia, litšhi, bja balemi ba dinose ba bangwe ba tla lefiša tefelo ya godimo ya dibjalo tše.
Tefelo ya tulafatšo e balwa ka tsela ye e hlakahlakanego ka mokgwa wa go akaretša modiro wa bolemi bja dinose tša go swana le dinamelwa, swikiri (dijo) le mošomo. Tefelo ya tulafatšo ye eletšwago ka 2008 e be e le R802 yuniti e tee ta tulafatšo. Yuniti ya tulafatšo le lefelo le tee la dinose ka maksimamo wa matšatši a 21. Se se bitšwa gape lephoto la tulafatšo. Ka morago ga nako ye, molemi wa dinose a ka lefiša go swana le beakanya ya ka morago ga ditherišano le molemi.

Translated by Lebogang Sewela