Sireletso ya Metso ya Difate

© Dr Pia Addison Wineland 2016
Sirelotso ya metso ya difate ke mokgwa wa ho kwahela fatshe kapa moepo (lebopo la mobu ka ho toba ka tlasa sefate sa morara) le ntho efe kapa efe ya dimela tse shweleng tse kang difate tsa morara, tee ya rooibos, jwang le esita le morara. Tshebetso ena e sebediswa ho laola kgolo ya mofoka le ho fokotsa tahlehelo ya metsi ka ho tswa mouwane. Ho feta moo, e fokotsa mocheso wa mobu le ho fokotsa mocheso. Mehele e helang e entsweng ka morao-rao e kgaola dihlahiswa tsa sekwahelo ebe e fafatsa dintho tse hahilweng ka mokgwa o kgahlehileng hodima moepo.
Mochine o tummeng ka ho fetisisa o sebedisitsweng ke lehlaka kapa furu. Ka lebaka la ditshenyehelo tsa ditshenyehelo, hangata e sebediswa feela mobung kapa dibaka tse ding tse fokolang tse ntseng di hola serapeng sa morara. Swartland moo hangata temo ya veine e kopantsweng le temo ya dijo-thollo le jwang e fumaneha habonolo, ka dinako tse ding hape se sebediswa melaong ya morara. Dihwai tsa veine di tlohela ho sebedisa mafoforetsane a mapolanka e sirelotso ya metso ya difate kaha a ka fokotsa pH ya mobu.
Moriana o ka kenngwa mobu hamorao e le ho eketsa dintho tse phelang. E boetse e eketsa dikokwana-hloko tsa mobu ka ho potoloha butle-butle le ho eketsa bongata ba di fungus - likokwana-hloko tse nyane tsehlahisang dihlahiswa tse shweleng le tse thusang ho senyeha ha dintho tse phelang. E boetse e ama dikokwana-hloko le dihlopha tsa dikokwana-hloko le diphuputso di fumanwe hore dikokwana-hloko tse nyane di teng dirapeng tsa morara tse nang le sirelotso ya metso ya difate.

Translated by Bongani Matabane