Scops Owl
Leribiši la moreti
Matseno
Maribiši a tsebegago gape ka liena la Leribiši la sefahlego se tšhweu. Ka lebaka la diphapantšho tše mmalwa go Maribiši a bareti tše dingwe, ditsebi tše dingwe di fa Leribiši la moreti la sehlopha sa sona se le tee - Ptilopsis. Leribiši la moreti ka bontšhi le dula Borwa bja Aforika bja Sahara.
Ponalo
Ke le nnyane, Leribiši la go sepela bošego ka sefahlego sa bo šweu ba go bonala kudu, le dikanyeditšwe boso bja go ba le ntlha, le mafofa a matelele godimo ga ditsebe. Mahlo a ona ke a mmala wa Namune. A na le mašobana a ditsebe a magolo go feta Maribiši a mangwe. Bogolo bja ona ke disentimetara tše 19 go ya go 24(7.5-9.5'). A nale mafofa a matelele godimo ga ditsebe le nkgokolo la go ba ntšho sefahlegong.
Dijo
Go swana le a mangwe a maribiši a ma nnyane, Leribiši la sefahlego se tšhweu ka kakaretšo le ja dikhunkhwane, le ge le bego le kgona go swara dinonyana tše nnyane, magotlo le diamuši tše dingwe tše nnyane. Gantšhi diphoofolo tša ditšwadihlabelo ke tše kgolo tše swarwago go feta diphedi tše dingwe tša Maribiši a bareti. A tsoma diphoofolo go tšwa bodulong bja godimo bja go bulega a wele godimo ta motšwasehlabelo. Gantšhi a ja dikhunkhwane le dinonyana tše nnyane, magotlo, le diamuši tše dingwe tše nnyane.
Pelegišo
Sehla sa go ya mosemeng se fapana kudu. Ka Zimbabwe, ke kgwedi ya Phato go ya go Dibatsela. Go tšwela tlase ka Borwa, magareng a Mosegamanye le Dibokwana. Gantšhi a dula di dihlageng tše tlogetšwego ke dinonyane tše dingwe, go tšwa maebeng go ya go Dintšu. Gape di šomiša melete ya dikutu tša dihlage le gape go šomiša dihlaga tša fase. 2 go ya go 4 a go phadima, mae a mašweu a beelwago ka dikgaogantšho tša dinako, go elama go direga ka bjako. Go tloga ka letšatši la go beela, go elama go tšea matšatši a 30. Ditšuwane di tloga di ye makaleng a kgauswi ka nako e ka bago dibeke tše 4, le go thoma go fofa ka morago ga matšatši a mmalwa a latelago.
Boitšhwaro
Leribiši la sefahlego se tšhweu la moreti le lebane le sepela ntle bošego fela e bile gantšhi le ja dikhunkhwane. Ke dinonyana tša dihlašana le lefelo la lešoka, gomme gantši di šomiša dihlaga tša fase go beela. A sehlopha sa Otus se ka arogantšhwa kudu ka mehuta ye mebedi ya maribiši, Maribiši a go dira lešata la godimo la Lefase le mpsha, le a bareti a Lefase la kgale. Go na le mehute e tšwelelago ye ka bago e 40 ya go fapana ya maribiši ka sehlopha a go phatlalatšwa ka bophara bja lefase. Bontši bja maribiši a Otus ke badudi ba mafelo a fišago ka dilete. Ge dinonyana di ka tshwenywa mosegare, di kgona go taološa mebele ya tšona ka lehlakore go swana le makala ao di dutšego go ona sehlageng.
Badulo hlago
Ke dihlašaneng le lešokeng, mašoka a bjanye bjo phatlaletšego. Mašoka a Acacia le Dithokgweng.
Moo di hwetšwago
Badudi ba ka bophara bja Aforika borwa Sahara.
Leina seLatin
Otus leucotis.
