Peakanyo ya mabu

© Louise Brodie
Before planting grapes, soil should be as even as possible to ensure that the vines is even in terms of quality and ripening.

Peakanyo ya mmu ka botlalo

Peakanyo ya mabu ke pšalo ya mabu pele ga ge moterebe o hlongwa. E seke ya gakantšhwa le taolo ya mabu e lego go tšwetša pele ya popego ya mabu ka morago ga ge moterebe o šetše e hlomilwe. Tlhophollo ya mabu ye e tseneletšego ke modiredi e ka kgona go laetša ka moo go kopanego ka lefelong leo go bolelwago ka yona, le ge e le gore diphapano tše di lego kgolo di le gona, pono ntle e swanetše go fetolwa. Se se ka bolela gore sebakeng sa ploko ye kgolo, dipoloko tše pedi tše nnyane go swanetše go bjalwa go lekanya boleng bja mabu.
Ye nngwe ya maikemišetšo a bohlokwa a peakanyo ya mabu ke go hwetša mabu a le sephara ka moo go ka kgonegago go netefatša gore meterebe e ya lekana ka boleng le go butšwa. Ditlhahlobo tša mabu le sekwasekwa ke ramahlale wa mabu a bohlokwa kudu, ka lebaka la mokgwa wa maleba wa peakanyo ya mabu ka moo go šupetšwago. Go swanetše go elwa hloko go tliša sa tliše mabu a kalaka goba wa letsopa ka bokagodimong, le ge e le gore ka nako e tee ka moo go kgonegago medu ya meterebe e swanetše go tlošwa.
Nakong ya peakanyo ya mabu, difalalo le tlhaelelo ya dikhemikhale mabung le tšona di swanetše go lokišwa. Rmahlale wa mabu o tla šomiša tshekatsheko ya mabu le go dira ditšhišinyo tša mabapi le dikhemikhale go dira tharollo ya tokišo ya mabu. Moo matswai a kalaka a hweditšego mabung, o swanetše go lokišwa nakong ya peakanyo ka tšipsamo le elelatšhila. Tšipsamo ke selo seo se ka go oketšwa mabung go oketša thetelo ya kalasiamo. Esiti mabung e ka fedišwa ka go tshela llaeme mo nakong ya peakanyo ya mmu go fokodiša esiti mabung.

Mehola ya peakanyo ya mabu

Kgohlagano ya mmu e swanetše go tlošwa le peakanyo ya mabu. Sebaka sa medu se ka ba se tebilego ka go kuka ke thibelo ya ka fase ga nabu ya tša tlhago. Ge e le gore go šetše go phethilwe gore go na le ditšhitišo tša ka fasana (mohlala, dibolang tše di sa felelega goba tlhaelo ya diminerale tše di itšego), ditšhitišo tše di swanetše go lokišwa pele ga nako ya pšalo.
Ka fao, go beakanya go se lekanego ga dikhemikhale go phethwa mo nakong ya dinyakišišo tša mabu di ka dirwa. Taolo ya seboko se nkgokolo, ge go hlokagala, e ka dirwa pele go hlomiwa jaratan ya meterebe. Popego ya mmu e ka kaonafatšwa ka koketšo ya dibodi ka tsela ya manyora. Dibodu di fokotša kitlano ya bontšhi bja mabu le go hlatloša bokakang bja nogametsana le dimaekropo mabung.

Translated by Khalirendwe Nekhavhambe