Go Apea ka Kgog

© Chris Daly

Selo sa botse kudu ka kgogo ke gore e nyaka e ba nonyana ka moka yeo e ka šomišwago, o ka ja nama ya phepo ye go godimo kudu gomme wa diriša marapo a mašaledi go dira dithoto. Nama gape key a go fapana gomme e ka bešwa sebešong, ya dirwa setšuu, go dirwa kheri goba go bešwa. Butcher SA e le ditšhišinyo tše di latelago tša go apea:

Kgogo ka Moka

©Chris Daly
Dinonyana tša ka moka di a hwetšagala ka barekišeng di na le goba ka ntle le dikiblete (dikiblete ke lereo leo le šomišwago ka go kopantšhwe ka kilana, pshio, pelo, sebete le molale). ge o reka kgogo ka moka dikiblete gantšhi di phuthetšwe ka polastiki ka gare ga kgogo. Mokotla wa go ba le dikiblete o swanetše go tlošwa pele ga ge o apea nonyana.
Kgogo e ka apewa ka moka goba e kgaogantšhwe ka dikaroganyo tša go bapa le mokokotlo (e butšwe). Dinonyana ka moka di ka tšentšhwa marineite le go hlohlwa tše dingwe pele ga ge e ka bešwa goba go pakwa. Kgogo yeo e butšwego e tsentšhwa marineite, ya bešwa ka obeneng goba e bešwe sebešong.

Mapheko

©Chris Daly
Maphego a nonyana a dira mabosabosana wa maleba goba mathomo, kudukudu ka souso ya go kgomarela goba marineite. Di ka bešwa ka obeneng goba di tšentšhwe dinoko tša apewa.

Dikgara le Thendaloin

©Chris Daly
Dikgara le dithendaloin di na le nama ye tšhweu le makhura a go ba ma nnyane kudu. Dithendaloin di bolete go feta kgara ka moka. Dikgara le dithendaloin di ka pakwa, di apewe ka ntle le meetse, be bešwe, di bešwe go feta tekano, di gadikwe ka go šomišwa pane ka boyona, ka diselae, disopo goba stšuu. E ka rekwa ka ntle le go ba la letlalo goba le mapheko (mapheko a go ripiwa šadiša ka mohlakanelweng) a kgomareditšwe letlalong.

Maoto

©Chris Daly
Maoto, a bopilwe ka serope sa tlase le kopanyo ya serope, di tšewa bjalo dikarolo tša go monwa le go ba le tatso kudu dikgogong. Di ka tšentšhwa marineite goome tša bešwa ka obeneng goba tša bešwa sebešong, go šomišwa ka dikhaseroleng, dikhering le stšuung.

Mateng

©Chris Daly
Sebete ke mothopo wo mobotse wa tshipi le proteine gomme se ka gadikwa le konofele le mešunkwane ye mengwe go tšweletša pheite ya sebete. Go feta fao e loketšwe go gadikwa ka botebeong. Nose to Tail go hlohleletšwa go inela sebete ka maswing a botoro meetseng a esete pele ga ge se apewa go dira tatso e ne seetša.
Dikiblete tše dingwe ka moka, kilana, pelo le diphšio, di ka bedišwa go tšweletša setoko goba moro, goba e ka gadikwa ka botebo. O seke wa tsentšha sebete ge o dira setoko, ka ge se tla fa setoko tatso ye bošula.
Kilana e na tshipi ya godimo, dibithamini A le C, kalasiamo, sodiamo le potassiamo, mola pelo e le go mothopo wo mobotse wa proteine, bithamini b12, folate le zinki. Dipshio, Go ya ka Nose to Tail, e na melatonin receptors tšeo di bego di tsebjwa ka go lwantšha botšofe gammogo le kankere. E ya šomišwa ka dikotlelong tše go khethega tša Sefora le SeChina.
Cockscomb ke ya go ba le gelatin, e nago le palo ye nnyane ya diproteine le diaminoesiti. Ke ditswaki tše di tumilego ka dim sum ya maChina le Cibreo ya Mantariana. Mapele a na le proteine, sodiamo, potassiamo, tshipi, zinki, fosforo le maknisiamo gomme a šomišwa ka merong le distšuu. Dikefa tša dikgogo le mapele di swanetše go hlwekišwa gomme tša bidišwa go tloša letlalo pele ga ge di a apewa.
Maotwana a dikgogo a tladišwe ka proteine, kalasiamo, kholajene le lešetla. Di ka gadikwa ka botebo goba di bedišwe go tšweletša moro goba stoko. Letlalo le swanetše go tomolwa go tloga maotong pele ga go apea.

Translated by Lawrence Ndou