Melao-motheo ya Polasi ya Lebese

©Rykie Visser Agrinet
Bahwai ba ncha ba lebese ba tlameha ho utlwisisa melao-motheo e mengata ya polasi ya lebese le dikgomo. Melao-motheo ena e hlalosa hore na ke hobaneng ha dikarolo tse itseng tsa tsamaiso di hlokahalang ho netefatsa Kgwebo e tsitsitseng. Hobane dikgomo tsa lebese ke dihlahiswa tsa tlhahiso ya dikgomo tsa lebese, dikhomo tse hlahisang lebese e ne e tla ba diphoofolo tsa pele tse rekilweng bakeng sa lebese le lecha. Ka tsela ena, ho fana ka chelete e potlakileng ho tswa kgwebong ya lebese. Mohlape o motle wa lebese o na le dikgomo tse omeletseng hammoho le dihlahiswa tsa mefuta e sa tshwaneng ho etsa bonnete ba hore tlhahiso e tswelang pele le kgolo ya mohlape.

Tshebetso ya Tshilo ya Dijo ho Polasi ya Dikgomo tsa Lebese

Dikgomo tsa lebese ke diphoofolo tse busolosang mme di na le tsamaiso e ikgethang ya tshilo ya dijo. (Diphoofolo tse busolosang - mohlala, Dikgomo, Dipodi, dinku - di ja le ho cheka phepo tse thehilweng ka dimela tse kang jwang). Ho sila ho diphoofolo tse busolosang ho hlaha maphao a mane a kamore ka mpa. Sena se di nolofalletsa ho sebedisa dimela tsa naha, jwaloka furu, di silage, makgulo le jwang, ke hore dijo ha tse sa sebedisuweng ke batho. Maphao a mane a kamoreng e nang le dikamore tse nne a na le di reticulum, rumen, omasum le abomasum. Dikarolo tsena tse nne di sebetsa e le sehlopha se le seng.
Rumen e ka bang dilitara tse 160 tse etsang 80% ya mala a diphoofolo tse busolosang. Ke hantle temoso ya sekgakeletsi se nang le palo e kgolo ya anaerobic bacteria (baktheria e phelang ka ho ba sieo ha oksijene), protozoa, le tse ding tse phelang ho symbiosis le kgomo tsa lebese. (Symbiosis ke kamano e haufi le dikokwana-hloko pakeng tsa dikokwana-hloko tse pedi tse fapaneng. ) Dikokwana-hloko tsena di sila dijo tse jewang, e leng tsona tse fanang ka matla le protheine ho dikgomo ho hlahisa lebese. Ha baktheria e shwa hamorao nakong ya abomasum, e sebetsa jwaloka diprotheine tsa baktheria bakeng sa kgomo.
Rumen e phetseng hantle e itshetlehile ka ditekanyo tse lekaneng tsa dimela (jwang bo tswang makgulong hammoho le dimela tsa naha) dijong tsa letsatsi le letsatsi. Leha ho le jwalo, hobane matla le diprotheine tse nang le mefuta e fokolang, di fepa haholo jwaloka dijo-thollo (poone, koro, harese kapa habore), le mehlodi ya diprotheine (dijo tsa tlhapi, dijo tsa kuku ya oli ya cottonseed kapa dijo tsa dinawa) di fepelwa ho eketsa lebese dihlahisweng tsa dikgomo. Dijo tsena di atisa ho kopantshwa le diminerale le letswai ka motswako o tsepamisitsweng kapa dijo tsa lebese.

Chai ya Lebese ya Dikgomo tsa Lebese

©Dr Carel Muller
Ho qala nako ya lactation (ho hlahisa lebese), dikgomo di lokela ho theola namane (ho beleha). Poho (tse tona) le kgomo ya sethole (tse tshehadi) di tswalwa ho sena. Hangata maname ya dipoho e nkwa e le ya nama (nama ya namane e bolelow e le 'veal' ha boima ba mmele e le 100 kg kapa ka tlaase) kapa e ka hodiswa bakeng sa tlhahiso ya nama ntle le ha e tsoswa bakeng sa ho ikatisa. Maname a dikgomo tsa sethole a lokela ho nkela sebaka dikgomo tse nkilweng mohlapeng. Dikgomo tsa setholo di hodiseditswe ho fihlella pele ho dikgwedi tse ka bang 24.
Ho fokotsa dilemo tsa ho kgephoha pele ho fokotsa ditshenyehelo tsa ho hodisa. Ditshenyehelo tsena tsa dihlahiswa di fumanwa nakong ya dikarolo tse latelang tsa tlhahiso ya lebese kapa dinako tsa ho hlahisa lebese. Dikgomo di ka boela tsa rekiswa ka ditekanyetso tse phahameng ho feta tshenyehelo ya ho hodisa. Chai ya lebese la dikgomo tsa lebese e itshetlehile ka melemo ya diphatsa tsa lefutso le ditshebeletso tsa tikoloho tse kang boleng ba dijo tsa tsona - tse nang le phello e kgolo ka ho fetisisa.
Chai ya lebese la dikgomo ya letsatsi le letsatsi e latela mogwa o kgethollang. Kamora ho kgephoha, lebese le eketseha, le fihla tlhorong dibeke tse tsheletseng ho isa ho tse robedi ka morao. Ka mora tlhoro, lebese le phahameng le hlahisa boemo bo bolokilweng kamorao mme butle-butle le kgephoha butle-butle le ho tswela pele ka lekgalo la ho hlahisa lebese kapa matsatsi a latelang kamorao. Ho fokotseha ha chai ya lebese ya letsatsi le leng le le leng ke pontsho ya ho phehella ha tlhahiso ya lebese. Ho phehella tlhahiso ya lebese ho hlaloswa e le karolelano, mohlala: tlhahiso ya lebese letsatsing la 240 (dilithara tse 15) ho bapiswa le tlhahiso ya lebese ka letsatsi la 60 (dilithara tse 20) - ka mohlala litara e 15 / ka litara e 30 = 30% = 67%.
Ho phahama karolelano (mohlala, 67%), ho molemo ke ho phehella ha tlhahiso ya lebese. Ho theoha ha chai ya lebese ho amana le lenane la phepo ya kgomo le diphatsa tsa lefutso tsa kgomo ya yona. Palo ya lebese le hlahisitsweng ka nako ya ho hlahisa lebese ke phello e kopantseng ya tlhoro ya yona ya lebese le phehello ya tlhahiso ya lebese ka mora tlhoro. Nako ya bophelo e atlehang (matsatsi ohle ka lebese) ya dikgomo e etsa qeto ya phaello ya bophelo ba tsona. Palo ya lebese leo kgomo e le hlahisang ka mora hore namane ya yona ya pele e be le pontsho e ntle ya hore na e tla kgona ho hlahisa lebese le le kae bophelong ba yona. Kahoo sena e ka ba letshwao le letle la ho etsa qeto mabapi le ho reka kgomo.
Ka mora ho kgephoha, hangata dikgomo di na le lebese ka matsatsi a ka bang 300, ka mora moo di omisitswe bakeng sa ho itokiseditse ho hlahisa lebese ho latelang. Ha ho le thata ho fumana dikgomo di le moimana, di ka hlahisa lebese nako e telele ho feta matsatsi a 300; Leha ho le jwalo, di lokela ho omiswa bonyane matsatsi a 50 ho isa ho 60 pele letsatsi le hlahlamang le lebeletswe.

Translated by Bongani Matabane