White Faced Duck
Lepelepele la sefahlego se se šweu

© Shem Compion
White-faced Duck.

Leina

Lepelepele la sefahlego se se šweu

Ponalo

Tsa megogonope di ne seripa sa hlogo sa tšona le mogolong di dišweu hlogo kamoka le molaleng di ne dipatso tša go ba boso le bošweu go tloga karolong ya molalengya go ya tlase boltase bja molala le legetla la bokhubedutšwana; mathokong e boso bja go hlaka mo botlaseng bjo bošweu, botlase bja mafuka, ka morago le mosela di boso. Mekokotlo ya tšona le ka magetleng di botala bja botsothwa di kgakilwe ka bogauta bja boserolane, mahlo a mmala wo motsothwa, molomo ke wo moso, maoto, menwana le dihlale ke tša mmala wa botala bja leratadima le dipatso tše ntšho. Ya tshadi e swana le mogogonope eupša ka pele ga hlogo le molaleng e ne dipatso tša ruse ka mmala. Le ge e le gore e na le maoto le molala o mo telele le wa Matata a mangwe a mehlare, ga e fetše nako e ntši e dutše mehlareng eupša e rata go dula mabopong a dinoka. E iswere bjale ka maloko a mabedi a mapelepele mo go bego e isware bjalo ka lepelepele la go tlwaelega.

Dijo

Di dimodu tša ka fase ga meetse le di peu tša dibjalo tša ka tlase ga meetse, le dimoluskse, diphoofolo tše nnyane tša meetse le tša go hloka marapo a mokokotlo go swana le dikhunkhwane tša meetse, ka tlwaelo di hwetša dijo tša tšona ba go rutha.

Pelegišo

Dihlaga di agwa ka matlakala a lego fasefase le melete ya dikutu tša mehlare. Go ntšhana mafofa a kgale ka bobedi go raloka tema ye bohlokwa ka go hlongwa ga bolekane le tlhokomelo ya tša mengwako. Di kgona go tšea mae 6 go iša go a 12, le bobedi bja balekane bo elama mae matštši a 28 goya go a 30. Matata a ma nnyane gantšhi a fihlwa ka dimela tša meetse ke batswadi ba tšona.

Boitshwaro

Mehuta ya leago le dihlopha gantšhi di fihla dinomorong ka makgolo. Go ntšhana mafofa a kgale ka bobedi ke selo sa go tšweletšwa kudu. E bile go bohlokwa go di kopanantšha ga leruri. Go nyaka dijo gantšhi ke taba ya bošego, ka fao go fofa ke selo sa bošego. Go na le go šoma gabotse ga mosepele wa dinonyana. Gantšhi di hwetšwa ka tirišano le Lepelepele la serolane le botsothwa la go molodi.
E opa molodi wa go kgethega kgafetšakgafetša wa modumo wa godimo, ka melodi ya go farologana wa modumo o sa swanego le wa lepelepele. Megogonope le ditshadi di fapana gannyane gomme ka mokgwa wo di a kopana. Le ponagalo ya yona e botse ye e dira ya go ratega go dinonyana tša meets kamoka. Gantšhi di bonagala ka sehlopha. Di fetša nako ye ntšhi di dutše mabopong a dinoka. Gantši go nyaka dijo go tla dirwa bošego; mosegare dinonyana tše di nna dihlageng kgauswi le meetse, gantšhi ka dihlopha tša makholo a mmalwa, le go ntšhana mafofa a kgale le tše dingwe. Mapelepele a molodi di phela bjalo ka go tlwelega feta mehuta ye mengwe ya dipelepele, e fetša nako e ntšhi yay ona mosegare ka go dula lekaleng. Ke baruthi ba lebelo eupša ga di ka kodumele tsae go nyaka dijo.

Bodulo hlago

Di hweditše ka matamong, diokodibeng, dinokeng, melomong ya dinoka, matamong a ntle le tikologong tše fase tša mafula. Go mehutahuta ya meetse ao a hlwekilego, a go ba le meetse, bjao ka diokodibeng, a mafelong a lego fasefase a meetse. Ka dinako tše dingwe e hwetšwa ka meetseng a ma nnyane ao a bulegilego ka.

Moo di hwetšwago

Di hwetšwa ka Zimbabwe, Mozambique, Leboa la Namibia, Bohlabela bja Botswana le Bohalabela bja Aforika Borwa.

Leina la Selatini

Dendrocygna viduata