Warthog
Kolobe ya naga

© Shem Compion

Leina

Kolobe ya naga (Phacochoerus africanus)

Boitshwaro

Dikolobe tša naga ke diphoofolo tša go sepela mosegare gomem di šomiša nako ya tšona ye ntšhi go nyaka dijo. Ka tlwaelo ba hwetšwa ka dihlopha tša malapa. Dikolobe tša naga di ne mokgwa wa go kwatama ka dikhuru tša tšona tša ka pele ge di eja goba ge di fata ka sebakeng sa tšona sa tlwaelo. Di itšhireletša ka tsena ka meleteng bošego eo di e tsenago ka sa nthakgo.
Go tša leago, go bonala dihlopha tše tharo tše kgolo, e lego dipoo tša go sepela ka tee, sehlopha sa dikgope le sa ditshadi tše bušago tše kgolo le dikolobjana tša tšona. Dipoo ga di tšeye karolo kgodišong ya dikolobjana a se gantšhi gore di hlakane el ditshadi ka ntle ga go hlakana ka lebaka la go godiša tswalo. Ka moka ditshadi le dipoo di ya mosemeng le ya go feta molekane o tee. Dikolobe tša naga kgafetša di hwetšwa mafelong mo go emago meets moo di epago mo go thapilego le go kgokologa ka marageng, go molaleng ka phišego.

Bodulohlago

Dikolobe tša naga di na le kgotlelelo ya tikologo ya mefuta, le ge e le gore phatlalatšo e bontšha maatla a yona a go sepetšatšana le mašoka a go bulega a dihlatšana.

Moo di Hwetšwago Gona

Dikolobe tša naga di phatlaladitšwe ka bophara, gomme gabjale ga e se e ngwe ya tše di tšhošeditšego ka Aforika Borwa. Di ša ntše di hwetšagala ka dibakeng tša bolemerui ka mehutahuta, gomme di tsebagatšwa ka gape dibakeng tšeo di šetšeng di hlokega tša legae.
Gape di hwetšwa kua Zimbabwe, Botswana, Mozambique, Kenya, Zambia le Tanzania. Di tšwelela ka lefelo le le bulegilego ka mafelong a thoko ga didiba le maraga a ka Phakeng ya setjhaba ya Kruger.

Dibatana

Tše nnyane di ka tšewa ke Dintšu le Diphokobje le Ditau, Mangau, Nkwe le Kwena e bego dira tše kgolo go tše dikgolo.

Dipalopalo tša Bohlokwa

Leina la se-Latin: Phacochoerus africanus
Boima (tshadi): 45 - 70 ya dikhilograma
Boima (Poo): 60 - 100 ya dikilograma
Go Duša: dikgwedi tše 3
Palo ya tše nnyane: 1 - 8 dikolobjana
Putšo ya tša moseme: dikgwedi tše 18
Boima bja tswalo: 600 ya digrama
Odara: Artiodactyla
Lapa: Suidae
Lebelo: Dikilometara tše 40 ka iri
Dinaka: Dinaka di ka palogare ya disentimetara tše 25
Tswalo: Lewedi – Manthole

Tlhalošo ya Mohlala

Dihlakwana ke tše sese go tša dikolobe tša lešoka le leswao la dinala tše di bego monola di bonala di hlakile ga botse.

Ka Boripana

Dikolobe tša naga ke tše dingwe tša go ratwa kudu e godišitšwe kudu kua Hollywood ye e kilego ya bontšhwa diswantšhong bjalo ka The Lion King, le goba ye nngwe ya dijo tše kaone tša tikologo ya ma bjanye a Aforika le ke dibata tša mehuta tše swarago Dikolobe tša naga tše kgolo le tše nnyane ka go swana.