Sausage Tree
Mohlare wa boroso

© Shem Compion

Leina

Mohlare wa boroso [Kigelia Africana]

Latin leina

Kigelia pinnata

Tlhalošo

Mohlare wa boroso wa Borwa bja Afrika o botse ge o khukhuša. Matšoba a bekhubedu bj madi go ya go bo marunu a lekelela ka dihlopha go makalana a matelele. Monkgo wa matšoba ga o thabiše go batho, eupša a kgoketša mankgagane wa dienywa o mo kopana wa go kgabišwa (micropteropus pusillus), ke modula wa yona.
Ka ge a wa go tšwa mohlareng, diphoofolo di tla go fepa ka matšoba ao a go nona ka manopi. Phala, phuti, ditšhwene, dikolobe tša lešoka, le dinonyana tša lerato ka moka di ja matšoba a mohlare wa boroso. Dienywa tše putšwa di gola go tšwa matšobeng a.
Dienywa tše di swana le boroso gomme di ka tšwela pele go gola nako ya dikgwedi go fihlela di ba botelele bja go feta leoto la go ba boima bja go feta 10 ya diphaonte.

Matšoba le Dienywa

Matšoba a bokhubedu bja madi a mohlare wa boroso wa Aforika Borwa a thunya bošego ka lekaleng le letelele la go swana le lenti, a go lekelela matsogong a mohlare wo wa nageng tša pula. Matšoba a nago le monkgo, a go huma ka manopi a dulafatša ke bomankgagane, dikhunkhwane le dinonyana tša letšatši ka mafelong hlago a tšona a bodulo.
Dienywa tša go butšwa a lekelela go tšwa makaleng a ma telele a go swana le boroso. A ka fihlela dikgato tše pedi (dimetara tše 0.6) ka botelele gomme tša ba boima bja go fihla 15 ya diohaonto (dikhilograma tše 6.8).

Tšhomišo

Letlalo la dienywa le dirišwa go thuša go ritela bjala bja selegae. Diphotlwa di bolokwa bjalo ka kgogedi ya sedumedi le dititikwane, e bile di tšweletša sefammala sa bokhubedu ge di omišitšwe. Setlolo se dirwa go tšwa go dienywa gomme se šomišwa go alafa maemo a sego botse a letlalo. Le dipapagae tša Meyer di rata peu.
Mekoro ke meletana ye e dirilwego ka sebelebele se se golo le medu ye megolo ya mehlare ya boroso. Mekoro ye e šomišitšwe mengwaga ye dikete bjalo ka dinamelwa ka Okavango nokeng y a Delta ka Botswana. 'Diboroso' di ka se kgonege go lewa eupša letlalo le a šilwa go ba lerole gomme la šomišwa ka ntle bjalo ka dihlare tša kalafo.
Se bohlokwa kudu ka yona ke tšhomišo ya kalafi ya letlalo kudu dikankere tša letlalo. Seenywa se fišwa go ba molora gomme ya šilwa ka seretse le oli le meetse go dira kgomaretša go tlotša letlalong.

Moo di hwetšwago gona

Mohlare wa boroso o hwetšwa go tšwa go borwa bja Sub-Sahara Aforika go fihlelela ka lebowa la Aforika Borwa.