• Home
• Products
• Farming
• Livestock
• Beekeeping
• Start Beekeeping

O Ithuta Bjang ka ga Poloko ya Dinose

Bontši bja balemi bja dinosi bja bafsa ba bogela youtube Divideo, eupša bontši bja divideo di tšerwe mo Amerika le Yuropa. Mekgwa ya dinose tša Afrika Borwa e a fapanago gannyane; di bogale mo nageng ya rena ebile ge di ka go loma, go na le ditlamorago tše šoro ge e le gore o na le aletši ya dinose gwa realo Shirley Downie wa Beeware.
Ka fao go akantšwe gore o tsenela thuto ya bolemi bja dinose le/goba o dire dinyakišišo le bahlahli bja bolemi bha dinose. Ithuta ka bolemi bja dinose ka go bala goba le go tsenela thuto ya bolemi bja dinose. Go šoma le moeletši yo botse gape go tla go ruta o ka ga mekgwa le tirišo tša bolemi bja dinose. Ka Afrika Borwa, ‘Puku Ye Tala’ (“Beekeeping in South Africa” by Johannesmeier et.al.) e bonwa bjalo ka puku e kaone ka ga bolemi bja dinose. Dihlogo tša dithuto ka bolemi bja dinose ke teori ya dinose, taolo ya mapokoso a dinose, godišo ya kgošigadi le puno ya todi.
Thuto e tla hlaloša le ka go kgetha le go hloma lepokoso la dinose; go hlaola ditlhamo tša bolemi bja dinose, go kgobaketša le tshepedišo ya todi gammogo le go šuta dihlopha. Ge e le gore ga o kgone go tsenela thuto ya bolemi bja dinose goba letšatši la tshedimošoi, leka go hwetša moeletši go swana le molemi wa dinose yo a na lego boitemogelo a dumelago go abelana tsebo ya gagwe.

Moo o ka Beago Mapokoso a Dinose?

Ge e le gore o dula ka toropong, hwetša go tšwa go mmasepala ge e le gore go a dumelelwa go boloka dinose mo lefelong leo. Ge go le bjalo, o bee lepoloso 50m kgole le diphoofolo le batho. Mo mafelong a dinagamagae, bea lepokoso la dinose kgole le dikgogo le dipere, dinose ga di rate monkgo wa diphoofolo tše. Lefelo le dinose di dulago go lona le bitšwa bjalo ka apiary. Apiary e swanetše go fihlelelwa, go ba le mošaša, komelelo le letšatši, eupša e sego go tšhwaane. Godimo ga moo, e swanetše go kgona go tšweletša dijo le meetse tša dinose tša todi e se go kgole go feta 3 - 5 km go tloga go lepokoso la dinose.
Le ge e le gore mafelo a mangwe a ka ba le dijo tše di lekanego; dikholoni tše mmalwa (dihlopha), e ka se kgone go di thekga sehla ka moka. Bjalo, go ka ba bohlokwa go šutiša dihlopha go sebjalo se maleba ge di le go letšoba. Se se ka šoma bjalo tirelo ya tulafatšo gye mohola (ya go lefa) go balemi le tlaleletšo ya ponase ya todi go balemi bja dinose.
Ka mehla o kgopele tumelelo ya mong wa thoto pele o bea lepokoso la gago la dinose mo lefelong la gagwe The South African Bee Industry Organisation (SABIO) e emela balemi bja dinose mo Afrika Borwa gomme e eletša balemi bja dinose gore ba ingwadiša mapokoso a bona a dinose le Department of Agriculture, Forestry and Fisheries (DAFF).

Moo o ka Hwetšago Lepokoso la Dinose le Kholoni

Go thoma poloko ya dinose o tla hloka kholoni ya dinose le lepokoso la go di boloka. Go na le mekgwa ye mmalwa ya go hwetša kholoni ya dinose:
O ka reka sehlopha go tšwa go molemi wa dinose ya a hlomilwego.
O ka bea molaba go hwetša sehlopga se se mpsha (tša naga goba trek swarm). Go bea molaba go kaone ka seruthwane.
O ka iša sehlopha seo se bego se le go lepokoso. Le ge go le bjalo, se se nyaka bokgoni.
O ka hwetša kholoni ya dinose ka go fogohla todi mo motheong wa lepokoso, ka go šomiša commercial swarm lure goba go fogohla bjang ba namuni mo motheong wa lepokoso.
Dinose di ka phela ka lefelong le lengwe le lengwe go swana le legaga, mašoba a mehlare goba mapokisi a dikgong. Go bea kholoni ya dinose o tla hloka lepokoso la dinose. Le rekwa go tšwa go khamphani ya didirišwa tša dinose. Go na le barekiši ba go nepa ba mmalwa ba mapokoso, eupša o swanetše go hlokomela kudu ka morekiši ka gobane mapokoso a mangwe ga a na maemo a a nyakegago.
Lepokoso le tšhipilego ga le re gore ke la maleba. Ka dinako tše dingwe, balemi bja dinose ba rekiša mapokoso a go dirišwa, eupša a swanetše go bolawa ditwatši pele a ka šomišwa go thibela phetišetšo ya malwetši go dihlopha tša gago. Mapokosi a go dirišwa a ka dirišwa go bea molaba w dihlopha tše mpsha tša dinose.

Didirišwa tša Bolemi bja Dinose

Go swana le setlošabodutu se sengwe le se sengwe goba profešene, o swanetše go ba le didirišwa tša go šoma ka dikholoni ya dinose. Ge mapokosi a sa hlokomelwa ka tshwanelo, kholoni o tlo tlogela lepokosi go ya go lefelo le bolokegilego go dula gona.
Go šišinywa gore o reka dioborolo tša go ba le zip le seširo go šireletša sefahlego sa gago le molale go lomiwa. Se sengwe se nyakegagoletlalo le lokilego goba ditlelafo tša PVC, gaiters go šireletša kgokgoilane ya gago le diputsu. Bjalo ka karolo ya sehlopha se seswa sa bolemi bja dinose, o tla hloka muši, sedirišwa sa lepokosi le poraše ya dinose. Ka morago ga fao, ge o bunwa todi, didirišwa tša go ntšha di tla nyakega.

Translated by Lebogang Sewela

• available in
• English
• Afrikaans
• isiXhosa
• isiZulu
• Sesotho
• Tshivenḓa
• Sepedi
• isiNdebele
• Xitsonga
• Setswana
• SiSwati