Mekgwa ya Setšo ya Basotho

Mmino ya Meletlong

Basotho ba ipshina ka mmino le go bina, gantši go moletlong ya bona le ditiro tša leago. Dikoša di dirišwa gape bjalo ka sešupo sa maitemogelo a go go se be gona ga banna ba ile mešomong ya bona: Banna ba phadišana ka go opela lifela tsa litsamaea naha (dikoša tša baeti) ka ga maitemogelo a bona go dihosteleng tša meepo le ka tlase ga mmu, gomme basadi ba diriša mokgwa wa go swana wa go opela go lla ka ga maphelo a bona bjalo ka mafastere a bjang.

©Dr Peter Magubane

Mebino ye tlwaelegilego ke mokorotlo, mohobelo le mokhibo. Mokorotlo o dirwa ke banna bja bogošing mo melotlong ye bohlokwa, go swana le dikopano tša sepolotiki, goba ge kgoši le balatedi ba gagwe ba ya leetong la tlhahlobo. E na le morethetho ya go dikologela morago, go kopantšha le go keta; Moetapele o opela ka lentšu le modumo wa godimo e be go latela mmino wa sehlopha.

Nako le nako, yo mongwe wa banna o na le go tšwa go sehlopha e be a bina pele ga Moahlodimogolo, ba mimela ntwa ya hlasela. O goga ke ba bangwe bao ba emišago go opela gomme ba mmitša ka leina la gagwe le go bina.

Le yena a ka opela dikoša tša gagwe tša bokgoši. E be a boela morago go boemong bja gagawe gomme e be mebino e tšwela pele. Mohobelo, e phethagatšwago ke banna, e nyaka maatla le kgotlelelo ka ge e binwa kudu mo bošegong, e binelwa boithabišo le boipshino.

Mebino ye Kgethegilego

©Dr Peter Magubane

Mokhibo ke mobino wa basadi o phethagatšwa ka mangwele, mmele o emelela gannyane e be o wa ka ge diatla di ikgapetše godimo. Go na le khwaere ye emago ka morago ga mothaladi wa babani, ba opela le go opa diatla. Maqekah ke mobino wo kgethegilego wo lego mo karolong ya mathomo koma ya basetsana. Basotho ba na le mehutahuta ya diletšo.

Morupa, toromo ye nnyane ye šomišwago go koma ya basetsana, e dirilwe go tšwa go pitša ya letsopa fao letlalo le e phurulotšwe ka diatla. Lekoko le dirilwe ka letlalola kgomo le thatafaditšwego leo le bethwa ka kgathi, go tšweletša modumo wa mmino. Tšhomišo ya tšona ke ya maqekha seances. Lesiba le na le moriri wa pere o phurulogile go kgathi magarebng ga quill le thekgo.

Seetša light sucking kgahlanong le quill e go hlola gore moriri wa pere o thothomele, go tšweletša modumo o boima, ka tlwaelo o felegetšwa ke lentšu la moraloki.

Thomo e na le bow, mo moriri wa pere goba mathale e phuruloggago, gomme e bofwa ka motato ka gare. Bow e kgomagantšwe go tshesanetshesane - goba, mo dinakong tše bjale, tini yak gale ya oli - yeo e šomago bjalo ka resonator. Sedirišwa se ralokwa lokela lenti latelana goba go kuka ka kgathi.

Translated by Lebogang Sewela