Dinyakwa tša Motheo tša Hoko ye Botse ya Mutla
Pele ga ge o reka mebutla go bohlokwa go tšea sephetho ka ga dintlo tša tšona – mohuta wa hoko, bogolo le bodulo. O ka reka dihoko eupša ke tsela ya go tura ya go dira bjalo; ke go boloka tšhelete go aga ya gago. Dinyakwa tša motheo tša hoko ye botse ya mutla ke:
Lepokisi le bolokegilego la go lota la go fana ka tšhireletšo ya maemo a boso. Se se akaretša moriti letšatšing le tšhireletšo ka botlalo go pula le phefo.
Lepokisi le swanetše go ba le botlalonyane bja 0.6 m² le lebato le botlalonyane bja 0.5 m go ya ka botelele. Mutla o swanetše go kgona go tlo go tšwa mafelong a mangwe go go ya go a mangwe ka boiketlo le go rapama ka botelele bja ka botlalo go sa kgome mahlakoreng. Se bohlokwa kudu, le gona o swanetše go kgona go dula ka marago a yona le go kgona go fitiša dijo ka mpa go thibela mathata a tšhilego.
Hoko ya maleba e swanetše go ba le tšhireletšo ka moka go tšwa go dibatana. Mebutla ke dijo go dibopiwa tše ntšhi tša go swana le dimpša, dinoga dikatse tša lešoka, magotlo le dinonyana tša dibatana go swana le maribiši.
Mebutla ka mehla e swanetše go šireletšwa phišong. Themperetšha ya godimo go feta 25℃ ke mathata le hlokomelo e swanetše go tšewa go netefatša gore dihoko di ka morithin goba go tsenwa ke moya gabotse. Ge go fiša kudu, go bohlokwa go šašetša meetse marulelong le go thuša go fokotša themperetšha. Go tonya ga se bothata go mebutla e me golo eupša tše nnyane di swanetše go šireletšwa go tšwa go go tonya.
Ge di beilwe ka dihokong tša mathale go bohlokwa go fa mutla lefelo la go ikhutša go dula. Se se šireletša maoto a tšona go ka ba mathaleng dinakong ka moka, eupša se se bohlokwa go fa mutla lefelo la go ikhutša ka ntle le go ba le trafo mpeng ya yona. Lefelo la go ikhutša le ka dirwa ka go tšwa go leplankeng la kota, letlakala la khadepoto goba seripa sa moseme wa thaele. Go bohlokwa kudu go bea mafelo a go ikhutša a hlwekile.
Translated by Lawrence Ndou