Longfins
Maphegwana a Hlapi a ma Telele

© Johan Boshoff

Leina la Lapa la Tlwaelo

Maphegwana a hlapi a ma telele

Leina le Ngwe la Yona

Dihlogo tše nkgokolo, Dibasslet tša mekokotlo

Leina la tša Thutamahlale

Plesiopidae

Bogolo

Go fihla disentimetara tše 20, palogare ya disentimetara tše 15

Boitšhupo

Dihlapi tše lelefaditšwego. Mahlo a magolo le melomo. Lephegwana la hlapi la ka morago le la maragong ke a ma telele kudu gomme ka dinako tše dingwe a ma telele le go feta mosela wa lephegwana la hlapi. Mmala wa go fapana ka morago bjalo ka botsothwa goba botala bja leratadima, ka dinako tše dingwe go ba le dipatšo goba methalo ya seetša.

Tshedimošo ya Kakaretšo

Lapa la Plesiopidae le bopša le 11 ya tša kakaretšo le 38 ya diphedi. Gi iphihla ka maweng a magolo goba ka fase ga mariba mosegare. Tše dingwe di na le ‘mahlo a maaka’ ka morago ga lephegwana la hlapi la ka morago go hlakahlakantšha hlogo sebolawa. E lebelega bjalo ka bommamoge ge e iphihla ka go tsena ka hlogo mathomong ka meletaneng ya maswika. Ka tlwaelo e bonala e le nnoši ka mekekemong. Di ntšhetša mae ka ntle lewatleng la go bulega.

Phepo

Di jo dikhrustašiene tše di nnyane le dihlapi.

Phatlalatšo

E direga ka dithempheretšheng ka moka le mawatleng a borutho a lefase.

Mehuta ye e Tlwaelegilego

Khomete - Calloplesiops altivelis
Lephegwana la hlapi le le telele la leswafohlapi la botala bja leratadima - Plesiops corallicola
Lephegwana le le telele la dipatšo tše tšhweu - Plesiops nigricanas