Jeli ya Borena ke Eng?

© Waugsberg

Jeli ya borena, ke ntho e teteaneng, e tshweu, e entsweng melomong ya molomo le ya methapo (eo ka dinako tse ding e bitswang di takatso tsa dijo) tsa dinohe tsa basebetsi. Ke motswako o rarahaneng wa mefuta e sa tshwaneng ya phepo e nepahetseng. Di entswe ka metsi (50% - 60%), diprotheine (18%), dikhabohaedreite (15%), mafura (3% - 6%), letswai la diminera (1.5%) - ho akarelletsa potassium, calcium, sodium, tshepe le manganese - hammoho le divithamine.
Royal jelly e boetse e tsejwa e le 'sekadijo' mme e feptjwa ho dinotshi tsa mofumahadi le ho di-laeve tse sa tswa qhojwa (matsatsi a mabedi ho isa ho a mararo feela). 'Lejwe le monate’ lena ke lona lebaka le ka sehloohong la bophelo bo bolelele ba dinotsi tsa mofumahadi ho bapiswa le dinotsi tse ding: dinotsi tsa mofumahadi di phela ka makgetlo a ka bang 40 ho feta dinotsi tsa basebetsi.
Di laefe kaofela di feptjwa ka jeli ya borena matsatsing a seng makae a seng makae ka mora ho qhibidiha, empa masapo a mosebetsing a feptjwa 'bohobe ba dinotsi', motswako o nonneng wa morena wa jeli, mahe a dinotsi le peo e phofo. Tse seng kae tse kgethang di-larvae di ntse di tswela pele ho fepa ka jeli ya borena, e leng se ba dumellang ho fetoha dinotsi tsa mofumahadi - setho se seholo sa nako e telele sa setho sa manyolo a dinotsi
Ho na le motswako o kgethehileng o sebetsang, borenabosebetsang, ka jeli ya borena, e fetolang di-larvae ho basadi. Diphuputso tse ding di belaella taba ena mme di fana ka maikutlo a hore ho se ‘fepe dikgahla tsa mofumahadi 'dijo tse tlwaelehileng tsa bohobe ba dinotsi, ha e le hantle, di dumella tswelo-pele ya bona ya mekgwa ya mofumahadi.

Thlahiso ya Borena ba Jeli - Etswileng Pele

Ho tloha dilemong tsa bo-1990, chelete ya batho ba dinotsi ba Chaena e nnile ya eketseha selemo le selemo ka lebaka la keketseho e kgolo ya tlhahiso ya morena wa jeli. Batho bana ba dinotsi ba fumana phaello e ntle ka karolelano ya dikhilokgrama tse hlano tsa kotulo ya borena (ka kolone ka selemo), ha ba bang ba dinotsi ba na le phaello e fokolang ka karolelano ka tlase ho 2 kg ya borena ba jeli ka kolone ka selemo.
Jeli ya borena e kotulwa ka letsoho ho tlosa di-larvae tsa dinotsi tsa letsatsi le le leng ho isa ho tse tharo ebe di tlosa jeli ya borena ka pipet kapa e nyenyane ya spatula. Jeli e lokela ho ba sehatsetsing pakeng tsa 0 le 5 ℃ ka mora dihora tse ngata tsa ho kotula le ho bolokilwe ka dikotlolo tse lefifi. Lefapha la bophelo ke dikgwedi tse 18 bakeng sa dihlahiswa tsa jeli tsa borena le dibeke tse 24 bakeng sa dihlahiswa tse leqhwa. Dibaka tse omisitsweng tsa borena di ka bolokwa ka dilemo.
Ho latela Mike Allsopp, mofuputsi wa hlooho ya Honeybee Research Section ya Lekala la Dipatlisiso tsa Temo (ARC) Stellenbosch, borena ba borena ha bo hlahiswe kgwebo Afrika Borwa. 'Ho ke ke ha kgoneha hore ho hlahiswe dichelete tsa maruo a borena sebakeng sa manyepe a dinotsi tsa Kapa (Apis mellifera capensis) ka lebaka la mofuta wa dinotsi. Motho ya nang le dinotsi o ne a tla fumana dikolone tse sebetsang ka mahe, tse neng di tla qetella di le mabokose a se nang letho. Ho leka ho hlahisa majwe a borena dibakeng tseo dinotsi tsa Afrika (Apis mellifera scutellata)dli lengwang di tla mpefatsa bothata ba 'Capensis' e ka lebisang timetsong ya dikolone
(Bothata ba Capensis ke ha dinotsi tsa Cape di nka di-haeve le dikolone tsa dinotsi tsa Afrika, ka lebaka la ho bolaya mofumahadi wa dinotsi Afrika le kolone ya hae.)

Tshebediso ya Borena ba Jeli

Ntle le ho fana ka dijo tse nang le protheine tse nang le bokgoni ba mofumahadi, di jeli di kotulwa ke motho ho sebediswa meriana ya moriana le ya ditlolo. Di sebediswa, di phodile kapa di leqhwa ebile di omisitswe, di-jeli di ka kopantshwa ka dijo, tse sebediswang ka letlapeng kapa mokedikedi wa mokedikedi e le sejwe kapa e entswe ka letlalo la letlalo bakeng sa maqeba a chesang. E boetse e feptjwe ho di-mejahongya dipere le ho hlahisa mites le dikokonyana
Jeli ya borenal e kenngwang Afrika Borwa (bakeng sa ho sebediswa dihlahiwa tse entsweng sebakeng seo) e na le mahlasedi. Sena se ka senya thepa e ntle.

Translated by Sibongile Sonopo