Ho rua Dipodi Afrika Borwa - Ka Kakaretso

© Roger de la Harpe

Afrika Borwa ke naha e nyenyane e hlahisang dipodi, e nang le hoo e ka bang 3% ya dipodi tsa Afrika le tlase ho 1% ya lefatshe.
Dipodi di fumanwa ho pholletsa le naha le diprofinse tsa Eastern Cape, Limpopo le KwaZulu-Natal ke tsona dihlahiswa tse kgolo ka ho fetisisa, tse etsang karolo ya 70 lekholong ya dipodi tse phelang.
Dipodi Afrika Borwa di bopilwe bakeng sa nama, lebese le ditlheferetsi (mohair le cashmere).

Dipodi tsa Dijo, Lebese le tsa Ditlheferetsi

©SA Milch Goat Breeders Society
Mefuta ya bohlokwa ka ho fetisisa ya kgwebo ya dipodi bakeng sa nama ke podi ya Boer, Savanna le Kalahari Red e ka hlahisang chelete e nyenyane ya cashmere. Nama ya phoofolo e bitswa chevon (ho tswa ho dipodi tse kgolo) le cabrito ha nama e tswa diphoofolong tse nyenyane. Chevon e pakeng tsa 50-60% ka tlase ka mafura ho feta nama ya kgomo empa e na le protheine e lekaneng. Chevon e boetse e na le mafura a fokolang ho feta kgoho. Lesotho ke moetapele ya ka sehloohong wa chevon, ya etsang karolo ya 74 lekgolong ya mmaraka wa Afrika Borwa ka Chevon selemong sa 2016.
Tshebediso ya ditlheferetsi e le mohlodi o eketsehileng wa chelete e tla etsa hore polasi ya dipodi Afrika Borwa e be le phaello e ngata. Ho phaella moo, ho thehwa ha diindasteri tse nyenyane tsa dichelete tse fetolelang ditlheferetsi ho masela di ka fana ka mosebetsi dibakeng tsa mahaeng.
Dithuto tse entsweng Afrika Borwa di bontshitse hore dipodi tsa matswallwa tse kang dipodi tsa Boer, di na le diaparo tse pedi - moriri o kgorofo wa ho lebela, le ditlheferetsi tse ntle kapa cashmere. Empa boholo ba ditlheferetsi tsa cashmere ha di ne di se ka mokgwa o amohelehang wa kgwebo.
Matla a tlhahiso ya cashmere a tlameha ho bonwa leseding leo hona jwale dipodi di kenyelletsweng haholo bakeng sa nama ya tsona le lebese - mofuta wa cashmere ya ditlheferetsi e fokolang tseo ba o hlahisang o sa sebediswe ho hang. Ka lebaka lena, ho bohlokwa ho fumana tekano pakeng tsa nama le tlhahiso ya ditlheferetsi.
Moriri wa Angora (Capra hircus aegagrus) o hlahisa mohair ha dipoli tsa Russia tsa Gorno Altai di hlahisa cashmere - ditlheferetsi tse ntle haholo tsa 18,5 μm (micrometer) le tse molemohadi. Dihwai tsa Afrika Borwa di hlahisetsa hoo e ka bang 60% ya tlhahiso ya lefatshe ya mohair, haholo-holo karolong ya Karoo ya Eastern Cape, e nang le mohair ka ho fetisisa e tswang naheng ya Port Elizabeth.
Dihlahiswa tsa bakeng sa tlhahiso ya lebese ke tsa dipodi tsa Saanen, Toggenburg le British Alpine. Tsena di bitswa dipodi tsa milch. Lebese la dipodi ke la bohlokwa bakeng sa boleng ba yona. Lebese la diphoofolo le na le tswekere e fumanehang lebeseng e tlaase ho feta lebese la kgomo ebile ha le na A1 casin, e leng protheine e ka bakang ho ruruha ho basebedisi ba bangata.

Dipodi tsa Matswallwa a Afrika Borwa

©Marinda Louw
'Dipodi tsa matswallwa' di bolela ka mefuta e fapa-fapaneng ya dipodi ya bahlahisi ba dichelete tse nyane mme e tlatsetsa haholo ditlhoko tsa lelapa bakeng sa nama le ka tekanyo ya lebese ho itshetlehile ka dithahasello tsa sechaba. Dipodi tsa matswallwa tse ngata di boetse di hlahisa cashmere nakong ya mariha.
Podi ya matswallwa e fumaneha haholo-holo profinseng ya Eastern Cape. Podi ena ha e nkwe e le podi ya nama (ka lebaka la setopo sa yona se senyenyane) ebile ha e nkwe e le podi ya lebese ha e hlahisa lebese le lekaneng bakeng sa bana ba yona.
Bahwebi ba dipodi ba dikgwebo ba na le dipoli tsa Boer le dipodi tsa Angora ha dihwai tse nyane di na le dipodi tsa matswallwa a puso ya sechaba. Dipodi tsa matswallwa a matsoho di emela hoo e ka bang 65% ya dipodi Afrika Borwa, empa ho tloha ho kgethwa ka hloko le dipalo tsa dipodi tsa matswallwa, dipodi tse tharo tse kgolo tsa nama - dipodi tsa Boer, Kalahari Red le Savanna di thehilwe.

Translated by Bongani Matabane