Setšo Sa Sethosa

Goldie qayiya o bolela ka dikgopolo tša gagwe tša go golela mo ntlong ya setšo sa sethosa.

Mešomo ya ka gae ge ke sa Gola

©Eric Miller

Ge ke Ke be ke na le mengwaga ye lesome, ke ile ka kgona go thuša Mma le tate. Ke be ke tseba gore ba šomile gaboima e bile ke be ke ikgantšha ka bona. Ka fao, ka mesong yo mongwe le yo mongwe; ke be ke tšea leswilo ke swiela ka jarateng ka pelo ka moka. Ke be ke leka go ba ngwana yo botse go swana le bona le go hlalefa.

Ge nkabe ke ile ka dula ka gare ga borutho bja mapai; tate o be a tla le kgathi ya gagwe ye nnyane go kgonthiša gore ke tsoge. Go be go se na potšišo ya go tshela ge a se gona, goba go ya go ile. Re be re godišitšwe gabotse ka moka ga rena, gore re šome ka maatla, go swana le batswadi ba rena, ka ntle le go lapa. Go thoma ka letšatši la ka la matswalo, ke be ke tseba gore iri ya bonne mesong ke swanetše go tsoga.

Go hlola Bosetsana

©Eric Miller

Ge e be e le nako ya go hlola bosetsana, mme wa ka o ile a reka sakatuku se se šweu go se šomoša mo tiragalong ye. Ge e le gore basadi ba hweditše gore ke be ke sa na le botsetsana bja ka, yo mongwe wa bona, o be a ya ka ntle go emiša sakatuku go banna mo lešakeng.

Ge ba ka hwetša gore ge ke sa na bosetsana bja ka, mosadi o be a ya ka ntle a sa swara sakatuku. Ke be ke sa tšhoga, ka lebaka la gore ke be ke se na lesogana. Go nna, basadi ba ile ba emiša sakatuku se se šweu. Banna kamoka ba ile ba iketla, ba thoma go meyemyela, ba kgoga diphaephe le disekerete tša bona. ''Ke a leboga, ke a leboga, 'ba bitša basadi kamoka.

Tate o ile a hlaba dinku go keteka letšatši le, re ile ra beša nama go keteka. Teko ya bosetsana e be e le ye nngwe ya setšo sa rena go bontšha hlompho. Go be go le boima go rena bafsa le basetsana, eupša re be re sa gane ka lebaka la gore e be e le karolo ya bophelo, nna yena; ga se ka dira sengwe se batswadi ba ka ba sa se ratego.

Lenyalo la Sethosa

©Eric Miller

Bobedi bja batswadi ba ka, ba be ba le barutiši gomme nna ke be ke rata sekolo. Ke be ke nyaka go ba morutiši lenna, ka fao ka morago ga mengwaga ye meraro, ke ile ka ya sekolong sa borutiši mo koletšheng. ke ile ka phasa eupša ga se ka tsoga ke šoma bjalo ka morutiši, ka lebaka la gore mo magareng a ngwaga waka wa mafelelo mo dithutung ke ile ka nyalwa.

Tate o ile a kgethelwa monna wa ka, e be e le Otto qayiya, gomme moletlo wa lenyalo o diregile mo matšatšing a mabedi, ka letšatši la bohlano le la botshelela mo kgweding ya Janaware 1965. Re ngwadile ditaletšo tše ntši mo dipampiring tše nnyane gomme re ile ra di fa bana ba bannyane go ya go fa hlogo ya sekolo. Ka nako ya go ja, bana kamoka ba ile ba fiwa ditaletšo go iša ka gae.

Ka tsela yeo, motse kamoka o be o tseba ka moletlo. Ye ke tsela yeo re be re e šomišago go tsebiša ba batho ka lenyalo. Re be re nyetše mo kerekeng ya Anglican, go tloga fao re ile ra ya ntlong ya Otto batho kamoka ba be ba re emetše ka ntle, ba be ba redumediša; Basadi ka ditlelafo tše šweu le tše pinki le moaparo wa mengwaga ya 960 le banna ka disutu tše ntsho le dihempe tše šweu.

Re ile ra dumedišana ka diatla, ge re fetša go tloga fao re ile ra ya ka gare go ja dijo tša matena. Go be go hlabilwe dinku tše nne le kgomo e tee e kgolo. Go ba go na le dijo tše ntši, go na le nama, setamapa le reise ya batho ba bagolo.

Ditlwaedi tša setšo

©Eric Miller

Bontši bja batho mo magaeng ba be sa sa apara diaparo tša setšo ka ge ke be ke sa gola. Basadi ba be ba apara dikhete le dipheta gomme banna ba be ba apara mapai mo magetleng a bona, ba bofile le matheka.

Batho ba be ba sa ye kerekeng e bile ba be ba sa iši bana ba bona dikolong ba re ba swanetše go hlokomela merogo le dikgomo, dinku le dipudi. Dilo di be di šoma ka setšo.

Re be re o nyetše ka anglican kereke, go tloga fao o ile a ya go Otto moemedi yo mongwe le yo mongwe o be a emetše gore a tsene ka ntlong moo re ka ntle, dumediša; Basadi le bona ba le ditlelafo le bohlale wo mopinki le botalalerata outfits ya bo-1960 le banna ba baso le ba bašweu dihempe tša bona go swanelago.

Re šomišitše nako mang le bona ba ile ba dumedišana ka diatla, go tloga fao o ile a ya ka gare ya dijo tša matena. Dinku tše nne le ye nngwe e a magolo a ile a bolawa. E be e e boitshegang feast le nama, go tempiwa mielies le reise go batho ba bagolo.

Translated by Lebogang Sewela