Mananeo a Tlhabelo ya Dipudi

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Dipudi di ka hlabelwa mo megatong ya go fapana ya tlhabollo ya tšona ka moka go šireletša kgahlanong le malwetši le phetelo. Bala ditaelo le go latela ditšhišinyo tša dihlare. Hlokomela kudu ge o hlaba dipudi tše ithwelego.

Dihlare tša Dipudi

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Dihlare tša go hlabela le kalafo ya malwetši a dipudi di swanetše go šomišwa go ya ka ditaelo tše mo letlakaleng. Ge e le gore ga go latelwa tshepedišo ye e nepagetšego, dihlare di ka se šome. Kgonthiša gore dihlare ke tša dipudi e sego, go fa mohlala, tša dikgogo. Netefatša gore phoofolo di noša dihlare ka mokgwa wo nepagetšego. Go noša go ka laolwa ke bogolo le boima bja dipudi.

Go šoma, dihlare tše dingwe di swanetše go fiwa go feta gatee, mola tše dingwe di swanetše go dirišwa ga tee fela. Dihlare tša go fapana le tšona di swanetše go laolwa ka ditsela tša go fapana – go tšhela (ka molomo), ka thušwa ka tlase ga letlalo goba ka fase ga mešifa, ka go gaša mo lefelong le lennyane nnyane, ka go tšhela mo letlalong goba godimo ga phoofolo. Netefatša gore dihlare di laolwago mokgwa wa maleba.

Lekola letšatši la mafelelo la tirišo ya dihlare. Ge e le gore letšatši la mafelelo la tirišo le fetile di ka ka se šome. Boloka dihlare mo tikologong ye e fodilego kgole le bana goba diphoofolo. Šomiša syringe le dinalata gatee fela, ebe o di lahlela ka gare ga lebotlela la seno le se nago selo. Ge le tletše, kgopela teknešene ya maphelo a diphoofolo gore a le tšeye go le iša go le senya. O seke wa šomiša nalete e tee go diphoofolo tša go fapana.

Gore dihlare di šome, di swanetše go phatlalatšwa ka mmeleng wa dipudi le tla ba gona ka setho sa diela, go swana le maswi. Bala ditaelo go tseba gore o ka ema matšatši a makae pele ga ge o ka bolaya diphoofolo go hwetša nama goba ka go diriša maswi a yona.

Lenaneo la Tlhabelo ya Dipudi tša Bana

Lenaneo le latelago le swanetšwe go bonwa bjalo ka tlhahlo fela. Etela ngaka ya diphoofolo e e rileng go hwetša lenaneo la tlhabelo ya dipudi tša gago. Bana - ka gare ga beke ya mathomo ya bophelo: tlhabela kgahlanong heartwater (rerišana le ngaka ya diphoofolo ya gago).

Bana - go tšwa go mengwaga ya dibeke tše 2: tlhabela kgahlanong le Pasteurella. Tlhaba gabedi, ka ntle ga dibeke tše 4. Bana - pele ga ge ba gola (ka dikgwedi tše 2 go dikgwedi tše 5): tlhaba kgahlanong le pulpy kidney le back quater.

Bana - ka dikgwedi tše 6 tša mengwaga: tlhabela kgahlanong le bluetongue (tlhaba ga 6, ka ntle ga dibeke tše 3), pulpy kidney, black quater, le anthrax.

Lenaneo la Tlhabelo ya Does le Rams

Does - pele ga ge sehla sa tswadišo: tlhaba kgahlanong le enzootic abortion ye hlolwago ke Chlamydia ( dibeke tše 4 go ya go 6 pele ha tswadišo. Aprele go ya Mei: tlhaba dipudi tše kgolo tše tshadi le dipudi tše tona (doesn le ramns) kgahlanong le Pasteurella.

Seruthwane (Agostose - Setemere mo Afrika Borwa): tlhaba rams kgahlanong le bluetongue. Se se swanetše go dirwa mo dibekeng tše senyane pele ga tswadišo ya does fela ka morago ga ga tswadišo ya rams. Ka bluetongue, noše ke tše tharo, dibeke tše tharo ka ntle.

Agostose - Setemere ka Afrika Borwa: tlhaba kgahlanong le pulpy kidney, black quater (dibeke tše nne ka pele ga go sega dipudi tša Angora) le anthrax (dibeke tše nne ka pele ga go sega dipudi tša Angora). Does – pele ga sehla sa pelego: tlhaba kgahlanong le blue udder (dibeke tše 6 - 8 le dibeke tše 2 - 4 pele ga pelego).

Tlhaba gape kgahlanong le tetanus (dibeke tše 6 - 8 le dibeke tše 2 - 4 pele ga pelego) le orf (dibeke tše 4 pele ga pelego, ge go laeditšwe). Ela hloko: Tshedimošo ye ke ya thuto le tshedimošo fela ga e a swanetla go hlathollwa bjalo ka kalafo le keletšo. Tshedimošo ga e a ikemišeditša go tsenya sebakeng leletšo ya bongaka goba kalafo ye filwego ke ngaka ya diphoofolo ya gago.

Translated by Lebogang Sewela