Hippo
Kubu

© Shem Compion

Leina

Kubu [Hippopotamus amphibius]

Ponalo

Kubu ke phoofolo ye koto e na le boima ba go lekana le 2,5 tonnes. E kgona go sepela ka tlase ga meetsi a molapo e bile e kgona go nwella gare ga meetsi metsotso e mehlano.

Dijo

Kubu e robala ga thoko ga meetsi gare ga letšatši le bošego e ja bjang pele ga meetsi.

Pelego

Di belega ngwana o tee gare ga meetsi a mannyane morago ga nako ya go gola yeo e tšeago matšatši a go lekena le (240). Mme o fihla ye nnayne gare ga mahlaka matšatši a mannyane morago yena le ngwana wa yona do ba kopana le magoma. Tše tshadi di kgona thobalano ka mengwaga ye seswai.
E tshadi e kgona go belega bana ba ba lesome ge e sa phela. E kgona go phela sebaka sa go lekana le mengwaga ye (35) ka nageng. Go na le tumelwana gore mme o swara namane ka bo yena. Se se diragalago ke gore ge go tonya ngwana o robala ka tlase mme go hlapa ka lebaka la gore boima wa mmele wa tše nnyane o loba pišo ka lebelo go fetiša ba ba golo.

Boitshwaro

Dinamane di belegwa ka gare ga meetsi e bile di kgona go rutha pele di ka kgona go sepela. Kubu e kgona go rutha ka maatla gomme di a hlasela ge di gobetše goba ge di tšhogile. Batho ba banšhi ba gobetše e bile bangwe ba hlokofetse ka lebaka la go hlasela ke phoofole ye, bjalo ka lebaka leo phofoolo ye e eleletša e le kotsi kudu mo Afrika. Kubu e rata kgwerano e bile gantšhi o ka di hwetša dikolong di tlhano ka palo.

Moo di hwetšago gona

Kgale di be di phatlaladitšwe mo Afrika Borwa, e fela bjale di hwetšagala fela kua KwaZulu-Natal le Mpumalanga, Limpopo e bile gona gape le kua Eastern le Western Cape.

Lenane dintlha

Kubu ke phoofolo e kotsi kudu go batho ge molao wa naga o sa obamelwe. Di tsebiwa ka go roba Dikepe tsa mapolanka ka bogare le go wišha kepe tse nyanne, Go na le oketšo ya hlaselo tša kubu go batho e fela se se dira ke gore batho ga ba hlokemele e bile ga ba tseba, ba bangwe baydinyatša ge ba le nageng.