Boitsebišo bja Kolobe Ya Sethokgwa

©Ann Gadd
Dikolobe tša sethokgwa (Potamochoerus larvatus) di hwetšagala go tšwa go Leboa Bohlabela le dikaralo tša bohlabela tša Borwa bja Afrika mo Borwa bja KwaZulu-Natal, bokagare bja naga ya Free State, le Bohlabela go ya Kapa Bodikela. A conservation assessment of Potamochoerus larvatus ka South African National Biodiversity Institute and Endangered Wildlife Trust, bontši bja setšhaba le diruiwa tša mehutahuta se ka magareng ga 0,3 sa 0,5 ya diphoofolo, godimo ga Sekwerekhilometara le magae a magareng ga 3,8 km² go 10,1 kmâ² go ya ka go hwetšagalo ga dijo.
Bjalo ka ge leina le laeditšwe ke leina, dikolobe tša sethokgwa, di na le ponagalo ya go swana le kolobe le track. Di na le mebele ya go ba le meriri le meriri ye mentši mo dintlheng tša ditsebe. Gantši meriri ya sefahlego e bofefo kudu go feta ka mmala wa ditho tše dingwe tša mmele. Dikolobe tše kgolo di ka gola go fihla 1,7 m ka botelele gomme di kala 46 kg go 115 kg.
Ke diphoofolo tša go kgwerana le kolobe e tee fela, ka dihlopha tše di nago le ye tshadi e tee, alpha boar le ngwana o tee goba ba babedi ba tšona. Dikolobe tše tshadi ikemišeditše go tswala go tšwa go dikgweding tše 21, di belege ba ba tshel ka litara e tee. Dikolobe tše tshadi di aga digola ka bjang.

Go Bolaya le Mokgwa wa Phepo

©Nigel Dennis
Go ya ka Predation Management Manual, dikolobe tša sethokgwa di šoma bošego, eupša di na le go bonwa mo gare letšatši mo diiring tše fodilego ge di ka se tshwenywe. Ke diphoofolo tša go ja dijo tša go fapana, ka go šomiša dinko tša go ntšhadikamodu, dimodu, bulbs and tubers. Mola di tšewagobjalo ka hlaselo ya lehea, mmoba, dienywa le dipolase tša koko, ga nke di hlasela diruiwa tša temo.
Go swana le ditšhwene, ga di mokgwa latela wo itšego wa polao mme ka tlwaelo di diriša meno go phatša setsongwa gore se bulegle.Di ja ditopo tša diphoofolo ka moka ebile ga di kgone go ja gabotse.

Taolo

©Nigel Dennis
The Predation Management Manual e eletša gore balemi ba ka go thibela ditshenyo tša dibjalo le diruiwa ka magora a botse, ao a na lego mathale a mebedi. Mo lehlakoreng le lengwe, balemi ba swanetše go bea diruiwa tše di lego kotsing ka gare ga lešaka bošego goba ka go diriša bahlokomedi, bahlokomedi a diruiwa goba lešata, bofefo goba menkgo ya go šitiša tahlego.
Mehlala ya go sepela e a nyakegago tša go swara dikolobe tša sethokgwa. The Predation Management Manual e eletša balemi go šomiša pre-baiting gore dikolobe di kgone go tlwaela mehlala le go swara ka bontši. Ka tumelelo ya go nepa, dikolobe tša sethokgwa di tsongwa ke dimpša, ka mabaka a maphelo a diphoofolo, le ge go le bjalo ga di a swanela go kopana le dikolobe tša sethokgwa.

Translated by Lebogang Sewela