Boemo a Mmele ka Dipuding tša Maswi

©Courtesy of American Dairy Goat Association
Boemo bja mmele ke kelo ya dipeeletša tša mmele ka phoofolong. Boemo bja mmele wa phoofolo bo laetša palo ya makhura le proteine (digoba) dipeeletšo tšeo di hwetšagalago go lokiša, boimana le tšweletšo. Palo ya Boemo bja Mmele (BCS) ke sedirišwa se bohlokwa sa balemirui sa go oketša tšweletšo, go fepa le pabalelo ya diruiwa tša bona. Palo ya Boemo bja Mmele (BCS) e hlokomela dintlha tša moswananoši tša dipudi tša maswi tša go swana le kgato ya tšweletšo ya maswi le tšweletšo ya maswi ye e okeleditšwego, tekanyetšo ya tšweletšo, kgato ya tšweletšo ya maswi go ya ka tswadišo, mengwaga ka tswadišong ya mathomo le sebopego sa mmele.
Pudi ye ke moji wa go kgetha gomme ga e šile tlhale ga mmogo le kgomo le dinku. Ka fao, dipudi tša maswi di ka sekgone go tiišetša maemo a mmele ka mafulo a sa hlabololwago ka nnoši. Di nyaka maatla a go oketšega le proteine, ka kgetho ya metswakotii le/goba furu ya diphotlwa. Pudi ya maswi ya Saanen ya palogare ka nageng ya Amerika e tšweletša go fetago 5% ya boima bja mmele ka maswi ka letšatši, ka tšweletšo ya maswi a go feta 305-ka letšatši (dikgwedi tše 10). Godimo ga moo, e ka kgona go tšweletša potsane ye tee go tše hlano ka ngwaga. Maemo a tšweletšo a nyaka phepo ya maemo a godimo.
Boima bja pudi bo fetoga nakong ya tswadišo le leboyo la tšweletšo ya maswi. Diphoofolo tša tšweletšo ya godimo di tlo lahlegelwa ke seemo sa mmele ka morago ga tswalo le ka nako ya leemaema la tšweletšo ya maswi, ka fao go fepa go swanetše go fokotšwa go dumelela hlokego ya phepo. Diphetogo tša boima bja mmele di swanetše go fokotswa ka go beakanya lenaneo la go fepa le le kgontšhago. Ka nako ya leemaema la tšweletšo ya maswi, pudi e tšeya mo peeletšong ya yona ya makhura gomme ya ba ye tshesane. Ka tšweletšong ya maswi ya morago ga nako e swanetše go ba le boima gape gore e be le peeletšo ya makhura a lekanego ka boimana bjo bo latelago le tšweletšo ya maswi. Ga go nyakege gore ditshadi di lahlegelwa ke seemo sa mmele ka nako ya go oma.
Balaodi ba dipudi tša maswi gantšhi ba kgetha go tswadiša (nako ya tswalo ya mathomo) ditshadi tše dingwe mo dikgweding tše 12 tša mengwaga mola ba swaretše tše dingwe morago bjalo ka “go fetša tšweletšo ya maswi duping tša godilego” gomme ba di tswadiša ka dikgwedi tše 18 goba tše 24. Dikgetho tše di fapanego di nyaka mananeo a go fepa a fapanego gomme di tla ba le poelo ye e fapaneego kudu ya BCS. Dipudi tše godilego tšeo di gamiwago di tswadišwa ka 7 go ya go 9 ya dikgwedi tša mengwaga gomme di santše di gola kudu ka ge di le mmeleng. Ka tlwaelo di na le BCS ye e fase kudu ge di tswadišwa gape gomme go nyaka go sa kgonege go fepa dipudi tše di godilego tšeo di gamiwago. Ditshadi tše di tswalago gape ka 18 go y ago 24 ya dikgwedi di tla bontšha BCS ya godimo gomme di swanetše go laolwa go fokotša go loalwa go feta tekano pele ge di tswala.
Dintlha tše dingwe (ka ntle le go fepa) tše ka huetšago maemo a mmele ka dipuding tša maswi. Tše di akaretša diphelakadingwe, malwetši a go senya, bolwetši bja tšhwaetšo le twatši le mathata a meno. Palo ya Boemo bja Mmele ka dipuding tša maswi ke ya go fapana go feta ya dikgomo tša maswi. Dipudi di boloka makhura a tšona a mantšhi ka tikologong ya mala. Ka fao tshepedišo ya palo ya boemo bja mmele ya dipudi yeo e tšweleditšwego e akaretša go bala kelo ya makhura a brisket gammogo le go bala kelo ya khupetšo ya makhura ka seleteng sa mokokotlo.

Translated by Lawrence Ndou