Bahlokomedi le Taolo ya Hlaselo

©Ann Gadd
Diruiwa di ka hlokomelwa kgahlanong le hlaselo ka ditsela tša go fapafapana, go akaretšwa ka go šomiša badiši, bahlokomedi ba dimpša, alpacas, ditonki, mpšhe le maithomelo a theknolotši.

Badiši

Modiši goba mohlokomedi ke motho yo bohlokwa kudu go molemi. Mohlokomedi wo botse o tla ba mohlokomedi wa diruiwa wa tlhago, o tla kgona go hlaola gabonolo ge selo se sengwe se phošagetše ka phoofolo ebile a ka se hlole kgatelelo ge a hlokomela le go laola diruiwa. Ntle le go hlokomela diruiwa, ba ka thibela le dihlaselo ka go bea magora gabotse le go hlokomela diruiwa tše di lego kotsing ka go di šireletša goba tšeo di lwalago kudu kgahlanong le dibatana. Le ge go le bjalo, mošomo wa gona o bodutu, ke mošomo wo nyakago diiri tše ditelele kgole le gae, kudukudu ge diruiwa di tšweletšwa mo mafelong a magolo. Batho ba bantši ka fao ga ba sa nyaka go dira mošomo wo, gomme se se dira gore go sa le thuto ye fetišwago ka ga mošomo wo.
Go ya ka Predators on Livestock Farms, a practical farmer’s manual for non-lethal, ecologically acceptable and ethical management, ye e ngwadilwego ke Bool Smuts, tirišo ya badiši e ka kgona go ba le bophelo bjo bofsa ka šomong ka tsholologo ya tšhelete ya leago le tikologo, kudu ge mošomo o ka ba le dimpho tše botse, go swana le kabagano ya poelo goba tirišanommogo.

Bahlokomedi ba Dimpša

©Ann Gadd
Bahlokomedi, mengwageng ye mentši, ba be ba šomiša mehuta ka moka ya dimpša go ba thuša go šireletša diruiwa kgahlanong le dibatana. Megolo ya go fapafapana e šomišitšwe ka katlego gomme Turkish Anatolian Shepherd Dog e be e le yenngwe ya go tsebega kudu. Go akantšwe gore mohlokomedi wa mpša wo botse a ka fokotša tahlego ya diruiwa ka dipersente tše 90.
Tše ke dimpša, tše di beilwe le diruiwa ka dibeke tše tshela go tše senyane. Mpša e swanetše go dula le diruiwa gomme ga e a swanela go tlogelwa ka gare ga lešaka, ge diruiwa tše pedi fela, di ka dula le yona go netefatša gore go ba le amano magare ga dimpša tšeo di sa golago le diruiwa. Mpša e ka se be le mohola ge go se na peelo.
Le ge e le gore di swanetše go tseba 'Mong', go swanetše go ba le leswao mo diphoofolo gore di hlokomela diruiwa e sego ngwako, polase goba ge batho ba yona. Mpša ga e a swanela go dumelelwe go kitima le go raloka le mohlape ge di gola bjalo ka gore di ka gobala. Dimpša di swanetše go tseba diruiwa tše dingwe goba diphoofolo tša dipolasa tše dingwe, gore di se bone diruiwa tše bjalo ka tlhohlo.
Mpša ga ya swanelwa go dumelelwa go lekediša papadi le go rutwa go phologa ya diphoofolo. A ka se kgona go dira mošomo wa yona ge e ka rutwa go tsoma.

Alpacas

©Jacques Marais
Alpacas di swanetše go godišwa le diruiwa go netefatša di ba le amano e maatla le diphoofolo. Ge peelo e tšweleditše, di tla tlhokomelo go hlapetša le go šireletša lefelo la yona e be di raka, spit, go loma, go raga goba gata tlhohlo efe goba efe, go thomiša stomp matšhošetši. Alpacas di swanetše go šoma ka dipara, tše pedi di swanetše go swarwa ka 250 ewes ka ye bago tše 250 godimo ga hektare.
Predators on Livestock Farms puku ya balemi, e bega gore alpacas e ka kgona go oketša dikwanyana ka diphesente tše 20 le go fokotša tahlego ya dihlaselo ka dipersente tše ka bago a 80.

Ditonki

©Ann Gadd
Mola ditonki di dirišwa bjalo ka pakana diphoofolo, di kgona go ba dihlokomedi tša diphoofolo. Kua Kenya, go fa mohlala, di šomišitšwe go šireletša dikgomo kgahlanong le Ditau. Di na le semelo sa mohlape sa go tia, ka fao di tla hlwa di tšwela pele go ya mo mohlapeg le go šala le ona fao di tšweleditšwego gona. Mares di ratwa go feta tšw tona, ka ge stallions di le bogale go diruiwa tše dingwe di ka baka le tshenyo go magora.

Translated by Lebogang Sewela