Cormorants
Lekgwaba la lewatle

© Shem Compion
Cormorants.

Sebopego

Ka lebaka la gore di na le mmala wo moso gantši ba di bitša di nonyana tša lewatle. Leina la lapa ke Phalacrocoracidae, lona le ra gore ‘Phiri e hlobotšego’ ka se Greek. Le ge di hlaga e le tše ntsho tekolo e hweditše gore di na le go hlaga ka memmala ye ntsho ya fapana bjalo ka tala, purapura, mohuta yo mongwe bja tala le pronse. Ka nako ya pelegp dinonyana tše di na le maronthontho a go phadima kudu, a hlaga ka dimmala tše itšego mahlong le mogolong. Di na letlalo la mogolo la go kgona go dira dilo tše ntšhi.
E šoma bjalo ka seswaro sa dihlaselwa tše kgolo, e thuša dinonyana gore di sa hwetša phišo kudu ge di hemela ga nnyane gomme ka nako ya pelego dimmala tša go phadima letlalong di šomišwa go bontšhwa ka nako ya go ratana. Di na le bogolo bja go fapana go thoma ka disentimeter tše 63 go fihla ka tše 101 ka botelele, dinonyana tše tša meetsi di na le molomo wo motelele, wo mosese wa go oba. Le ge maoto a di nonyana tše a dira gore di kgone go rutha gabotse, tšona ga di kgone go sepela gabotse.
Gantši maoto a hlakana ge di sepela, ka fao bošaedi bjo bo dira gore mae a mantši a robege. Phapantšho yeo e dirago gore di kgone go rutha ga botse; gape e dira le gore di kgone go fofa gabotse. Serope se se boima le mošifa wa letheka di fa nonyana ye maatla gare ga meetsi a bogale gomme di dira gore di be boima mo bokagodimo bja mafego a tšona. Ke phapantšho e dirago gore dinonyana tše di phele mafelong a tšona, ga di sepele kgole le lewatle.

Dijo

Di hwetšagala meetsing a hwekilego le meetsing a letswai, gantši di ja dihlapi e fela di na le le go ja digwegwe le mohuta wa diboko.

Pelego

Di bea mae a matharo goba tlhano a mmala wa go swana le tšhoko, le botala bjo galogilego, gare ga polatefomo ye botse ya dikhathi, goba ya dipeu tša lewatle mo lebopong, e be a beiwa sehlakahlaka sa matlapa. Di šomiša cementa ya morelo go hloma dihlaka gomme gantši di kgona go šomiša sehlaka seo gape. Dihlaka gare ga dikoloni.

Mokgwa

Ka ntle le gore di phela ka gare ga meetsi tšona ga di na oli ya go di šireletša gare ga meetsi bjalo ka dinonyana tše digwe tša meetsi bjale; di swanetše go omiša mafego a tšona sebaka se se telele. Di phela mafelong a ntepa e bile di hloma dihlaka gona fao, gomme morole mafelong a kgona go tšea mengwaga go aga. Di botlhašwa ge di le fase, di hloma di koloni mafelong a go senago dibata tša dinamane. Ka nako ye ngwe di na le go ba lebopong goba legaga la mokonya, e fela tše dingwe di aga dihlaka godimo ga dihlare tše di hwelego, di emego gare ga meetsi goba di ema pele ga legaga.

Mokgwa

Mafelong a meetsi, nokeng, le lebopong

Di hwetšagala kae

Di hwetšagala gohle fa go nalego meetsi.

Leina la se latin

Phalacrocoracidae

Cape Cormorant

Tse tshehadi di tala bo phatsimang le masiba a matsho, hlooho ha ena boya, ka molomo o mosehla bo isang mmaleng wa lamunu, mme mahlo a matal...more

Crowned Cormorant

Mofuta wa timeletsane wa mohlakeng e tsejwa ka tjhadimeho ya teng e ntsho, mopopotlo selemo sohle le mohatla o mokgutswane....more

White-breasted Cormorant

E kgethollwa ka boholo ba yona le dikarolo tse ka tlase tse tshweu tse kgolo, mmetso ho ya matsweleng kapa, ka madinyaneng, ka ho feletseng ...more