Phepo ya Tlaleletšago ya Dipudi

©Marinda Louw
Pudi a hwetšwa phepo phulong gomme e nyaka go fetša diiri tše 6 – 8 ka letšatši e fula (go ja bjang) le go fula mehlare (go ja matlakala). Phepo ya dupudi tša gago di swanetše go lebana le taolo ya naga ye e nepagetšego ya gore thekgago ye e nyakwago ke diphoofolo ka rarollwa e ka fihlelwa ka phulo ya tlhago ka moo go kgonegago. Ge boleng bja dijo bo ya fase nakong ya sehla sa go oma molemirui o swanetše go fana ka dijo tša koketšo. Phepo ya tlaleletša ga e tloše phulo ya tlhago, ke ya go tlatša tlhaelo.
Phulo ya tlhago ke phepo ye e fase kudu ya dipudi le ditshenyegelo tša tšweletšo di tla oketša ka phepo ya tlaleletšago, eupša phepo ya tlaleletšago e ba bohlokwa go fetiša kudu ge dipudi di le ka morago ga nako go ima ya tšona goba mathomong a go duša. Dinyakwa tša phepo ya kapatere (dipoo tše di fagotšwego) goba dipudi tshadi ye e sa tswalego di ka swana, eupša ka go dušeng dinyakwa tša phepo ya pudi di tla oketšega ka go feta 50%. (phepo ya tlaleletšo ya dikapatere di tla lefa fela nakong ya dikomelelo, goba go batametšwa kgauswi le polao.)

©Marinda Louw
Furu ya tlaleletšago e swanetše go akaretša bonnyane tše nne tša mehuta ya go fapafapana ya furu go netefatša phepo ya tekatekanyo. Godimo ga moo, diphoofolo di swanetše bobedi bja maatla le proteine go di swara di itekanetše. Mabapi le se, mafulo a diphotlwana (dinwawa tša kgomo, alfalfa) di godimo ka proteine gammogo le maatla. Go boloka furu (e swanetše go bewa e omile go e thibela gore o se ke ba le mouta) a ka fepiwa kabong ya dijo ka sehla sa go oma.
Dijo tša motwakotii, di šomiša ka go fihla 400 g ka letšatši puding ye kgolo ye e sa imago, e ka fiwa bjalo ka tlaleletšo. Motswako wa mehuta ye 2 go ya go ye 3 ye fapanego ya metswakotii e tla netefatša gore go ba le tekatekano ya maatla le proteine. Leho la letswai le motwako wa minirale le bithamini e ka okeletšwa go netefatša gore dinyakwa tša dibhitamine le diminerale di a fihlelelwa.
Difuru tša maatla ke lehea, garase, mabelea dija mabele le peu ya leokodi ya oli le bupi bja kuku.
Difuru tše di le go godimo ka proteine di akaretša dijo tša hlapi, bupi bja nawa ya soya, bupi bja oli ya kuku ya leokadi le mabele a dija mehlare. (Mabele a dija mehlare ke melatsa ya mabele yeo e titiyetšwego ye e šomišwag go direng bjalwa).
Go tšweletša mothopo wo mobotse wa naetrotšene le maatla a dipudi, di fe domosele urea go thibela go selatswa. Se se tla di thuša go šila furu kaone, kudukudu ka sehla sa komelelo. Di beye ka ditswalelong tša go bulega, e sego lebatong, gore dipudi kamoka di ka selatswa ge di rata.
Meetse a hlwekilego e swanetše go dula a le gona ka nako tše nne ka letšatši gomme disepetša meetse di swanetše go hlwekišwa ka mehla le go sa be le bolele.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo mabapi le furu ya dipudi tša gago ikgokaganye le setsebi sa gago sa maphelo a diphoofolo, ngaka ya diphoofolo goba moabi wa furu ya diphoofolo.
Molaetša wa Temoša Kalafong: Tshedimošo ke ya mabaka a tša thuto le tša tshedimošo fela gomme e ka se hlathollwe bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo ga se ya go ikemišetša go tloša keletšo ya kalafo ye e abiwago ke bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lawrence Ndou