Crocodiles
Dikwena

© Roger de la Harpe

Tlhalošo

Go na le phapano ye kgolo ka mehutahuta ya kwena ya Noka ya Nile. Ka kakaretšo, ke ye kgolo, ya leloko la kwena ka palogare ya dimetara tše 5 m ka botelele go fihlelela dimetara tše 6 ditiragalo tša go se tlwalege. Go na le dipego tša go se kgodiše tša gore tša disentimetara tše 7 di be di le gona, eupša tše di di that go di kgolwa. Go na le bohlatse bja gore dikwena tša Nile ka dinagng tše di fodilego di fihlelela bo nnyanenyana gomme tše di kgolo di ka ba dimetara tše 4.
Go na le baagi ba babedi ba dikwena tša Nile tše di kopana tšeo di phelago ka go nna ka dinomoro tše nnyane kudu,'ka Mali le ge e le ka leganata la Sahara! Ka baka la maemo a go se bego botse, tše kgolo di gola ka palo tlase ya dimetara tše magareng ga 1 le 2. Tše nnyane di leswiswi ka botsothwa bja seetša le mothalo wa go fapana ka moseleng le mmeleng. Mothalo wo o ba wa seetša go tše kgolo.

Phepo

Le ge e le gore tše nnyane ka kakaretšo di kgaoletšwa go ja dijo tša phepo ye nnyane ya tša meetseng tša go hloka marapo a mokokotlo le dikhunkhwane, ka tshepelo ye e sa fetšego pelo di ya tša go ba le marapo a mokokotlo go swana le dihlapi, tša go phela ka meetseng le ka ntle le digagabi. Le ge go le bjalo, tše kgolo di ka tšea mehutahuta ya tša goba le marapo a mokotlo tše koto, go swana le phalafala, go akaretšwa Dinare, dikubu tše nnyane, le dikatse tše koto. Dihlapi le diphoofolo tša go ba le marapa a mokotlotlo gantšhi di dira karolo ya kgolo ya phepo ya tšona, le ge e ka ba go bjalo di ka ja batho, go swanetše go ba di bolaile batho ba bantšhi go feta mehuta ya leloko la kwena tše dingwe ka moka di hlakane.
Gammogo le dikubu le ditau, dikwena di tšea maikarabelo a go ka nna lekgolo la mahu le go timela ga batho ngwaga o mongwe le o mongwe, le ge e le gore dipalopalo tše ga di a tiya kudu go kgonthiša. Dikwena tša Nile gape gantšhi di ka topelela go tšwa go ditopo, gammogo le palo ya diphoofolo tše dingwe, ka moka ga tšona di kgotlelelana go ba teng ga tšona. Diphoofolo tše mmalwa tša batšwasehlabelo di hweditšwe di kopantšhitšwe ka fase ga dihlophana tša makala le maswika, dipego tša gore dikwena di fihla dinama tša diphoofolo tša go sa nyakege, Ba bangwe ba bolela ge go le hlokega gore di bole gore dikwena di kgone go di gagola dikarolo tša mokgopa, eupša se ga se kgonagale gore e kaba nnete. Nama e ka ba boleta ge phoofolo e dula ka meetseng nako e telele ka morago ga lehu, eupša dikwena di ka je dinama ya go bola.
Ge di ja, palo ya tšona e tla swara ka maatla a go tswala mohlagare gomme ya nyopa mmele ya tšona. Ditshetledi tše di abilwego ke diphoofolo tše dingwe go dumelela dikarolo tša nama go be bonolo go metša. Tše dingwe tša tirišano ya phepo le maitshwaro a begilwe bjalo ka kgato ya diruiwa tše di tswalwa dihlapi lefelong le le tee. Tatelano ya taelo ya phepo gantšhi e a diragala ka go swana le ya maemo a godimo, gomme tša go ba le maatla di ja la mathomo. Dihlopha tša dikwena gantšhi di sepela dimetara tša go kaba lekgolo go tšwa meetseng go ya go ja tše hwilego. Tše kgolo di kile tša bonwa ka makala di bonwa di rea dihlapi ka mesela go di hapela go ya ka lebopong mo di hlakanego di le ntšhi gomme ye di tšee ka mahlakore a mohlagare.

Pelegišo

Mehuta ye e epa melete ya disentimetara tše 50 ka mabopong a mohlaba, dimetara tše mmalwa tša go tšwa meetseng. Tše ka moka di ka bago kgauswi le dihlaga tše dingwe. Nako ya go ya ka sehlageng e fapana ya ka lefelo la naga ya, e tšea karolo mo nakong ya sehla sa go oma ka Lebowa, eupša mathomong a sehla sa dipula go ya ka Borwa, ka tlwaelo go tloga ka Dibatsele go fihla mafelelong a Manthole. Ditshadi di fihlela putšo tša thobalano le dimetara tše 2.6, dipoo mo nakong ya dimetara tše 3.1. Ditshadi di beela mae a ka bago 40 go ya go 60 ka sehlageng, le ge e le gore palo ye e ya fapana go ya ka ditšhaba. Ditshadi di nna kgauswi le sehlaga dinako ka moka. Ka moka nako go elama ke palogare ya matšatšing a 80 go ya go a 90 (tše hwetšwago go tšwa go matšatši a 70 go ya go a 100), ka morago ga moo ditshadi di bula dihlaga gomme tše nnyane di ya tšeewa go išwa ka meetseng.
Bobedi e bego dipoo le ditshadi di thuša ka go bula mae ka bonolo magareng ga bona ka leleme le molomo wa ka godimo. Tše sa tswago go phaphaša di dula gauswi le baswa mengwaga ye mebedi ka morago ga go phaphaša, gantšhi di bopa keretšhe le ditshadi tše dingwe. Bjalo ka bontšhi ba maloko a dikwena baswa ba ba golwane, ba rata go dula kgole le tše kgolo, tša go buša selete sa tšona. Ntle le gore go tlhokomelo ya maleba go tšwa ditshading ka nako ya go elama, phesente ya godimo ya dihlaga e hlaselwa ka mehuta huta ya diphoofolo, go tšwa go diphokobje le dikgopane go ya go batho. Ka tlwaelo tlhaselo tše di diragala ge tšhadi gapeletšwa go tlogela sehlaga nakwana ka nepo ya gore e kgone go lokiša maemo a yona goo fiša mmeleng ka go e fodiša ka meetseng.

Boitshwaro

Maitshwaro a setšhaba ka dikwena tša Nile gantšhi e nyaditšwe, le ge e le gore go na le dintlha tše mmalwa tše di amanago le go kwešišwa gabotse ga a lemogwe ga botse. E be e lemogile gore maemo a setšhaba a ka huetša motho ka katlego ya phepo, wa phepo ka diphoofolo tše sa laoleng dilete di ja ga nnyane maemong a go ja ka moo di hlakanago le tše dingwe kgafetšakgafetša tša leago tše bušang.

Moo di hwetšwago gona

Mo Aforika Borwa, Botswana, Egepeta, Etopia, Ivory Coast, Kenya, ka Madagascar, Mozambique, Namibia, Somalia, Swaziland, Zambia, Zimbabwe.

Leina la seLatini

Crocodylus niloticus. Ka lebaka la phatlalatšo, mehuta ye mmalwa ya setšhaba ya diphapano di bonego, le tša go swana le yona tše di šišintšwego. Tše ke tše ka go sa tlaelega di fapantšwego ka ga dingwalwa, le ge go le bjalo, mme di lemogilwe semmušo. C. n. africanus (Kwena ya Bohlaba ya Aforika ya Nile), C. n. chamses (Kwena ya Bodikela ya Aforika ya Nile), C. n. corviei (Kwena ya Aforika Borwa ya Nile), C. n. madagascariensis (Kwena ya Malagasy ya Nile, Malagasy alligator, croco mada), C. n. niloticus (Kwena ya Etopia ya Nile), C. n. pauciscutatus (Kwena ya Kenya ya Nile, Kenya alligator, Kenya caiman), C. n. suchus (Kwena Aforika Bogare ya Nile).