Marabou Stork

© Shem Compion
Marabou Stork.

Leina

Marabou stork

Ponalo

Leptoptilos crumeniferus ke nonyana e kgolo, ya go sa tlwaelege go e lebelela. Godimo go ba le marapo a go ba le melete, Distork tša Marabou Storks di na le maoto a marapo a melete. Go nonyana ye kgolo bjalo ka e, se se bohlokwa sa go amogelwa ka lebaka la go fofa. Distork tša Marabou tša Aforika di na le maphego a go fihlelela karolo ya dimetara tše 2,6 le botelele bja dimetara tše1,5 m. Distorks tša Marabou di na el hlogo ya lefahla. Dipoo di ka hlaolwa ka dikgetšana tša moya tše kgolo. Godimo ga moo, dipoo ka kakaretšo di koto le botelele gannyane go feta ditshadi. Stork ya kgoparara, ya mmele wa kgoparara ko molomo o koto wa sekheo. Bong ka bobedi di a swana ka mmala. Di na le dihlogo tša mabala, ka go timpala le go ba le mebala ya bohubedu hlogong le maoto a matelele a maso. Di na le wa bosehla bjo fifetšego ka godimo le bošweu ka fase.
Tše nnyane di a swana ka mebala eupša di timpetšenyana. Dinonyana tše di nnyane di apešitswe ka boya dihlogong tša tšona gomme ga di hwetše boso mafofeng go fihlela di ba dingwaga tše tharo. Ka dingwaga tše nne di mela mafofa ka botlalo. Mafofa a yona a boleta ka bošweu a mogatla a bitšwa marabou. Molaleng le hlogo ga di na mafofa. Stork ya Marabou e na le mokotlana ka fase molaleng. Mokotlana wo o šomišwago ka go phetha tša bolekane. Kgetšana ye pinki ya dinoko tše 18 tša mapona di bonala gabotse nakong ya sehla sa go goela. E hlakana thwii go lešoba la nko ya ngele gomme e šoma bjalo ka sekuwamokgoši go dumelela nonyana go tšweletša ntšhetša modumo wa yona godimo. Le ge e le gore ka tlwaelo e homotše, Stork ya Marabou e tla ntšha modumo ka go bethagantša dipounama ge e ikwa e tšhošeditšwe.

Dijo

Ba di ja dimela le tša go siwa tša lahlwa. Le ge e bonala e se na kutlwelobohloko mahlong a natho, maitshwaro a yona a bohlokwa bjo bogolo go tikologo ya tšona; ka go tloša ditopo le didirišwa tša go bola, Marabous e thuša go thibela go phatlalatša ditwatši. Di ja se sengwe le se sengwe go tšwa go mohlwa, diflamingoe le dinonyana tše nnyane le diphoofolo tša diamuši go gana le batho ba hlokofetše le ditlou tša go hwa. Gape di ja ditopo ga mmogo le magakabe le diphiri.

Pelegišo

Marabous di belega godimo ga dihlare, moo di agago dihlaga tše kgolo. Go swana le Stork ye Tšhweu (ciconia ciconia) di rata go ba kgauswi le madulo a batho. E fihlela nako ya go goela ge ge na le mengwaga ye e ka bago mene ka tlwaelo go goela bophelo kamoka. Di rata go belega mo mafelong a tšona, dihlaga tša tšona di kgolo, di sephara godimo gomme di agilwe ka dikota le mahlare gare ga megopo ye nnyane. Ka tlwaelo 2-3 mae a beelwa nakong ya sehla sa komelelo. Bong ka bobedi bo a elama; mae go fihla a thuthuša matšatšing a 30. Tše nnyane di ba di le hloka hlokomelo ka matswalo. Bong ka bobedi bo godiša le go fepa tše nnyane. Di hlokomelwa le go fetšwa go fihla dikgwedi tše 3-4.

Boitshwaro

Distork tša Marabou e rata mabjang a mollo. Ba sepela ka pele ga mollo o etla e sware diphoofolo tše di rego di a tšhaba. Di fofa ka go hlomphega gantšhi e dula e le tee goba ka dihlophana tše nnyane. Dihlopha tše kgolo di ka bonwa mo kgauswi le methopo ya dijo, mola go hudugwa goba nakong ya sehla sa pelegišo. Go swana le Lenong la Turkey, Stock ya Marabou e nnyela godimo maoto a yona. Go a tsebega gore Lenong la Turkey e na le didirišwa tša go hlwekiša tše maatla ka gare whitewash ya tšona gomme ye gape ke se dirwago ke Stork ya Marabou, le ge go le bjalo, mabaka a tšona go diragatša molao wo a fapana. Go bolela thwii, go thuša go laola maemo ammele le gape e fa maaka ka ponagalo ya gore dinonyana di na lel maoto a go kgahliša a mašweu.
Go swana le dinonyana tše dintšhi Stork ya Marabou e hemela ka pela ge e fiša, gape go fokotša go fiša ga mmele wa tšona. Gantšhi ke dinonyana tša botšwa e bile di fetša nako ya bona di eme di sa tšhikinyege, le ge e le gore ge di thoma go fofa di botse kudu, ka go šomiša moya wa godimo go fana ka kgonago ya go nyakega ya go fofa. Ga se dinonyana tše botse go fofa lebaka le le nnyane. Go swana le di stork tše ntšhi di fofa ka go iša maoto a tšona a ma telele kudu morago, eupša go fapana le batswala ba tšona di beya molala gabotse a kobegile bjalo ka S; se se dumelela boima bja molomo a koto gore bo ele godimo magetleng.

Bodulohlago

Meetseng, le ka mafelong a go bulega a go nyaka go omelela. Gantšhi e nyaka go phela le batho kgauswi le mafelo a go rea dihlapi le mekgobong.

Moo di hwetšwago gona

Afrika borwa bja Sahara

Leina la Selatin

Leptoptilos crumeniferus