Dithekišo tša Bolemi bja Dikolobe

©Dr Jim Robinson
Ge o bea dikolobe mo polaseng sebaka se se telele, go a tura go di fepa ebile go na le kgonagalo ye kgolo ya gore di tla hwetša malwetši goba di a gobala. Ka fao balemi ba swanetše go tseba nako ye kaone ya go rekiša dikolobe tša bona go ya ka tshepedišo ya tšweletšo le maemo a tšona, di theilwe godimo ga tshepedišo ya tšweletšo ya tšona le mabaka, mohuta wa dikolobe tšeo ba di tšweletšago le maemo a kgolo ya dikolobe tša bona.

Nako ya go rekiša

©Glenneis Kriel
Diphoofolo di ka rekišwa ka nako ye ngwe le ye ngwe, eupša ka tlwaelo tše kgolo di ka rekišwa ka beke ya bo selela ge di kala 9 go 10 kg go kaonafatša tshepelo ya kheše, goba ka beke ya bo 10 go ya go12 ge di kala 25 kg. Porkers le baconers di rekišwa ge di gotše, ka porkers ka tlwaelo ge di na le boima bja go lekana ye 70 kg baconers boima bja go lekana 75 kg kg go ya 75 kg.

Thekišo ya ditherišano

©National Pork Board and the Pork Checkoff, Des Moines, IA, USA.
Go laetša thekišo ye botse, Mokgatlo wa batšweletši ba nama ya kolobe ya Afrika Borwa (SAPPO) ka Pigs for Profit puku ya tšweletšo e eletša balemi gore ba diriša thekišo ya gonabjale kilogramo e tee ya baconers mo mathomong a ditherišano. Thekišo ya tše nnyane tše di kalago 9 go 10 kg, ka tlwaelo di na le theko ya godimo ka 24 yeo e fetago yeo e tla e lefelwa ka baconers le godimo ka 30 go reka tše nnyane tša go kala 25 kg. Thekišo ya porkers e godimo go feta go baconers. Bolela le balemi ba bangwe go kwa gore ba hwetšang gape o bale dikgatišobaka tša temo go itlwaetša seo se diregago mo mmarakeng.

O ka rekiša kae

©Glenneis Kriel
E tla ba phošo e kgolo go thoma polase; e be o tshepela gore go tla ba le nako ye o swanetšego go rekiša diruiwa tša gago. Go hwetša dipoelo tše kaone, o swanetše go hlaola le go lota ka mmarakeng pele ga ge o bea palo ye kgolo ya tšhelete mabapi le bolemi, le e le gore ga go bonolo ka ge bontši bja bareki ba nyaka go bona tšweletšo ya gago pele ga ge ba reka.
O ka šoma le morekiši. Barekiši bja gantši ba šoma ntle le tefo mo legatong la batšweletši bja polasa. Ba tla hlokomela dipeakanyo ka moka tša polasa, go swana le tefelo ya polasa, tlhahlobo le tlhopho ya ditšhelete le theko ya dikolobe tša gago ka letšatši la thomelo.
Tsela ye nngwe ke kontraka ya poraebete le butcher, moabi goba mogwebjana, ye ke tsela ye botse ka gobane dithekišo di ga di fetoge nako ye e itšego gomme se se thuša go šireletša batšweletši kgahlanong le ditheko tša go fetoga. Tlhohlo fa, ke go ba le bontši le kabo ye e swanago ya dikolobe.
Batšweletši ba ka phema tlhohlo ye ka go goga didirišwa le go papatšo ditšweletšwa tša bona mmogo. Dikolobe ka rekišwa go diokšene, go maselaga ge di hwetšagalago goba legae la polao.
Ge o sepetša diphoofolo tše di phelago, balemi ba swanetše go netefatša gore ba na le tumelelo ya maleba, go sego bjalo dikolobe di tlo tšewa. Pigs for Profit e lemoša kgahlanong le barekiši ba go rata go tšea dikotsi, bao ba tšwago polaseng ba tsena dipolaseng tše dingwe go reka dikolobe, ka lebaka la gore go na le kotsi ya godimo yeo e ka tlišago bolwetši mo polaseng ya gago.

Translated by Lebogang Sewela