Bophelo Bja Letšatši Le Letšatši Bja MaZulu

Ditlwaedi Tša Ka Mehla

©Dr Peter Magubane

Mo nakong ye e fetilego, matšatši ka moka a mo metseng wa MaZulu (umuzi) a be a latela setlwaedi. Go na le phapano ye e dirilwego go ya ka bong, bogolo le maemo. Baswa ba bašemane ba be ba na le maikarabelo a go hlokomela dikgomo le go dintšha go ya go fula; basetsana ba be ba ya go tšeela meetse ka nokeng ka bo bona goba le bomme bja bona.

Ka fao bana ba Mazulu ba be ba tseba tlhago go tloga bonnyaneng, ba hwetša kwešišo, yeo e felego le kwelobohloko ya tikologo yeo ba dulago go yona. Ka morago ga difihlolo, gantši di solwa bogareng bja mesong, basadi ba swiela, ba hlwekiša dipitša le le dilo tše dingwe tša ka gae.

Mo mathomong a selemo, ka gare letšatši ge ntše go sa tonya, ba tla ya mašemong go ntšha mengwang go dibjalo tša bona. Ka morago ga nako e sa le mesong badiši tla boela le dikgomo tšeo di bego di gangwa ka ntlwaneng ya dikgomo. Ka morago ga go gangwa, dijo tša mathomo tša letšatši di a lewa. Go be go apeiwa mo mollong ka gae ka gare ga pitša e kgolo (ikhanzi).

Le gona bjale, amasi (curds tša maswi) di bopile karolo ye bohlokwa ya go dijo: di be di lewa di le noši goba di ka hlakanywa le bupi bja lehea goba merogo. Go letšatši le, bupi bja lehea, bo tšweletšwa go malapa ka go šila corn magareng ga maswika a mabedi.

Banna ga nke ba dira mešomo ya ka gae, ka dinako tše ntši ba be ba tsenela dikopano go iband/a (mo kgorongh ya kgoši) kopano ya setho, gantši ye e lego ka fase ga mehlare ka ntle ga umuzi, goba go dira mošomo wa phraebete, go swana le go lokiša dikotse tša bona goba go šoma ka matlalo.

Basadi ba san a le maikarabelo a go dira, le go loga dipheta, tšeo ba ithutago go bommago bona. Go bopa letsopa ke bokgoni bjo bo dirago ke batho ba mmalwa fela. Mediro ya dikgong ka moka e dirwa ke banna, bao gantši ba dirago dilo tše di itšego, go swana le mahwana, ditrei tša nama le sebjana sa maswi, tšeo di tiilego go tšwa go dikarolo tša dikgong.

Carvers ga ba sa dira headrests ka lebaka la gore batho bjale ba kgetha go diriša mesamelo. Go lokiša e be e le melao ye e kgethegilego, ka tlwaelo e dirwa ka mo sephiring gomme gantši e dirwa ke banna maloko a lapa fela.

Dilo tše di be di dirwa e be e le mengwang, go hlagola mašemo, le go kuketša ya spears, dibetša tša ntwa. Go tšwa ka 1830s, mothopo wo mogolo wa tshipi o be o tšwa go kgwebo le ba Seisimane le Sepotokisi. Dipheta, dihlare, leago le muskets di be di fetolwa go Ivory, mošomo, matlalo le dikgomo. Kgwebo ye e feleleditše ka go hwa bja bkgoni bja tshipi ya setšo, le smithed gabonolo, eupša ka fase, tshipi e bile gona go batho ba kgwebo.

Translated by Lebogang Sewela